V Koroški galeriji likovnih umetnosti je bila 1. oktobra 2013 svečana otvoritev Univerze za tretje življenjsko obdobje (U3ŽO), ki deluje v okviru MOCIS-a centra za izobraževanje odraslih Slovenj Gradec. V lepem ambientu s krasno likovno razstavo se je zbralo preko 130 obiskovalcev, več kot smo upali pričakovati.

Prireditev je vodila Mojca Prašnički, ki je s svojim umirjenim glasom povabila prisotne, da postanejo dejavni v tretjem življenjskem obdobju.

Program so popestrili učenci Druge osnovne šole Slovenj Gradec. Po prvem uvodnem glasbenem prispevku je prisotne pozdravila in nagovorila direktorica MOCIS-a Sonja Lakovšek, ki je med drugimi povedala:

˝Ponosna sem, da bom skupaj z udeleženci univerze in vsemi, ki nam bodo pomagali pri njenem delovanju, iskala poti za osveščanje, da sta radovednost in sposobnost učenja domena vseh starostnih obdobij. Pravila življenja so sila preprosta. Naše bivanje na zemlji je res bežno in minljivo, vendar imamo vsi izredno priložnost, da pustimo sled svojih stopinj v pesku časa in boljši svet od tistega, ki smo ga našli ob svojem prihodu.

Nejc Zaplotnik je zapisal: Niso važna leta, ne izobrazba, ne narodnost in vera. Važno je le veliko srce in navdušene iskre v očeh.

Trdno verjamem v iskre v očeh − tudi pri starejših, zato se mi zdi pomembno, da se še želijo učiti.

Vem, da lahko vsak človek koga kaj nauči in da se lahko vsak od koga še kaj nauči. Marsikomu pa bo največ pomenila že spodbudna − prijazna beseda in občutek, da ni čisto sam. Nekdo bo morda nadoknadil zamujeno iz mladosti, drugi pa si bo torej le dal priložnost, da pridobi nov krog prijateljev podobnih interesov in starosti. Kakorkoli … o svojem življenju odločamo sami. Življenje daje platno, slikamo pa mi.˝

Prireditve se je udeležil tudi g. Turičnik, ki je po zaključku prireditve napisal:

˝Želja človeka po znanju je izjemna in se še stopnjuje. Razumljivo, kajti sicer bi bili verjetno še vedno na nivoju primata. Toda, ali je bilo vse to, kar smo v življenju počeli, za kar smo se izobraževali, res tista ta prava želja od otroštva naprej. Ne povsem. Potrebno je bilo zagotoviti svojo eksistenco, delati, kar družba potrebuje in priznava in ti je za to tudi pripravljena plačati. Verjetno niso v večini tisti, ki so z neizmernim zadovoljstvom odhajali na delo, ko pa je tisto, kar jih res veseli in za kar imajo nekako prirojene sposobnosti, povsem nekaj drugega. Pa smo se nekako prebili preko čeri aktivnega dela, bolj ali manj uspešno postavili otroke na lastne noge, si prislužili boljšo ali slabšo pokojnino, naša želja po početju nečesa, kar nas osrečuje, duševno izpolni in odmika od kakršnih koli težav, pa ostaja še vedno neizpolnjena. Pa nismo še nič zamudili.

Izpolnitev vseh teh želja nam ponuja Univerza za 3. življenjsko obdobje. Izziv, ki ga nam s svojimi številnimi programi in dejavnostmi ponuja, je pravšnji, na nas pa je, da to izkoristimo. Dokažimo sebi in družbi, da nam ob upokojitvi ni padla zavesa pred oči, da zmoremo udejanjiti skrite želje, ali pa prirojen talent, za katerega še morda sami ne vemo. Imamo čas, imamo voljo, imamo UNI 3 tudi v SG.

Ostanimo aktivni, delajmo to, kar si res želimo, pa nam leta nazaj ni bilo dano.˝

Teden dni po otvoritvi je vpisanih že preko 100 članov. Vpis je možen še vse do konca oktobra, saj se bodo prvi študijski programi začeli izvajati po 15. oktobru.

Prijazno povabilo, da se pridružite in postanete član univerze, naj torej velja vsem tistim, ki še niste zbrali poguma in poiskali poti do nas. Pomagajte jim tudi vi − že vpisani − in jih spodbudite ter pripeljite.

Naj torej teče učenje skozi življenje …

Kristina Navotnik

koordinatorka U3ŽO