Zgodaj je bilo treba vstati, za na pot proti Snežniku, ko smo se zjutraj začeli zbirati pri naši Športni hali za odhod smo bili veseli saj se je začelo čudovito sončno jutro. Pot nas je vodila mimo Velenja, Ljubljane, Postojne in naprej proti Ilirski Bistrice, ter nato proti Sviščakom. Ko smo prispeli so nas že čakali naši prijatelji. Po kratkem pozdravu smo si izmerili krvni sladkor, pritisk in se malo okrepčali. Kmalu nas je Vodič Vilko začel opozarjati, da moramo iti naprej, da nas ne bo čas preganjal. Z nami je bila tudi nova predsednica društva gospa Andreja Rebec, pozdravit in izmerit sladkor v krvi pa je prišel tudi prejšnji dolgoletni predsednik gos. Ivan Bergoč, ki pa se nam ni pridružil na pohodu zaradi drugih obveznosti. Pot nas je vodila pod mogočnim Snežnikom 1796m. Snežnik, ki je ob enem tudi najvišji izven alpski vrh.  Koča, imenovana po pesniku Miroslavu Vilharju, stoji malo pod vrhom, ki jo opravlja PD Ilirska Bistrica. Z Velikega Snežnika je širok razgled po vsej slovenski deželi od morja,Triglava vse do našega lepega Pohorja. Vilko nas je opozarjal zaradi varnosti, kako naj hodimo, saj so velike globoke globače, in možnosti zdrsov ob poti. Hodili smo okoli Snežnika in si ga ogledovali iz vseh strani. Prvo smo si na kraju Ahec ogledali Andrejev studenec (moške vode). Tu nam je Vilko pripovedoval dogodek iz davnih časov in pa seveda pomen tega izvira, ki nikoli ne poide. Pot nas je vodila naprej proti Kozleku, kjer smo si ogledali tudi najvišjo smreko, saj meri zavidljivih 42 m visoko in nas jo je objelo kar 6 pohodnikov. Hoja po brezpotju nas je kar utrudila, toda na vrhu smo imeli kaj videti; kjer Bog vetrov s Severa hoče imeti oblast nad gozdom. Saj ne moreš niti opisati kaj se dogaja s tem lesom. To je treba resnično samo videti (malo v slikah). Počasi smo se odpravili nazaj na Sviščake, kjer nas je čakalo kosilo. Po prijetnem kramljanju ob kosilu smo se pomerili še v (bočanju) balinanju moški in ženske. Moram povedati, da je bilo kar veselo. Čas nas je priganjal in odpravili smo se nazaj proti Koroški.  Dogovorili smo se, da se vidimo na Koroškem.

Osebno pa mislim, da bi se morala ta naša srečanja nadaljevati tudi v bodoče. Saj smo po 6 naših srečanjih postali že kar veliki prijatelji. Lepa hvala gos. Andreji za lepo pogostitev in dan. Kent