Logo MojaObčina.si
JUTRI
22°C
5°C
NED.
20°C
6°C
Oceni objavo

Proslava ZB za vrednote NOB Slovenj Gradec ob dnevu državnosti in 70. obletnici postavitve Paučkovih bolnišnic

V sredo, na dan državnosti, 25. junija 2014, je bila izvedena v organizaciji MO ZB za vrednote NOB Slovenj Gradec pri Paučkovih bolnišnicah na Legnu proslava ob dnevu državnosti in v spomin na 70. obletnico prihoda XIV. divizije na Štajersko in 70. obletnici postavitve Paučkovih bolnišnic. Proslave so se udeležili tudi člani iz sosednjih KO združenja borcev za vrednote NOB in občinske organizacije Mislinja, člani Društva tabornikov Rod Severni kurir Slovenj Gradec, člani Planinskega društva Slovenj Gradec ter številni gosti. Proslave se je skupaj udeležilo okrog 150 ljudi.

 

V kulturnem programu so sodelovale Ljudske pevke Bršljanke, katere so zapele kar nekaj lepih partizanskih pesmi, voditeljica prireditve Natalija Križaj pa je recitirala Kajuhovo pesem.

 

Slavnostni govornik je bil Aljaž Verhovnik, predsednik Mladinske komisije ZZB NOB Slovenije, pozdravne nagovore pa so imeli župan MO Slovenj Gradec Andrej Čas, župan občine Mislinja Franc Šilak, Matjaž Zanoškar, poslanec državnega zbora RS in predsednik ZB za vrednote NOB Mežiške doline Stanislav Ovnič. O dogodkih v času zdravljenja v Paučkovi bolnišnici Trška Gora sta spregovorila še živeča takratna ranjenca Lenart Timonšek in Rudi Brilej, Anica Meh pa o nekem ranjencu, kako mu je dr. Pauček pomagal, da ni izgubil obeh nog.

 

Na proslavi je bilo podeljeno tudi priznanje - srebrna plaketa, katero podeljuje ZZB NOB Slovenije. Plaketo je podelil predsednik ZB za vrednote NOB Slovenj Gradec Jože Vrabič, ki je tudi član Glavnega odbora ZZB NOB Slovenije, prejel pa jo je Štefan Kamnik za njegovo predano in uspešno delo v ZB za vrednote NOB Slovenj Gradec in ohranjanje spoštljivega spomina na narodnoosvobodilni boj.

 

Zaradi slabega vremena so na koncu prireditve bili vsi udeleženci, ki so se udeležili proslave, povabljeni na piknik prostor Turistične kmetije Klevž, kjer so bili postreženi z malico in pijačo, za katero je poskrbela Mestna organizacija ZB za vrednote NOB Slovenj Gradec.

 

Slavnostni govor Aljaža Verhovnika, predsednika  Mladinske komisije ZZB NOB Slovenije je naveden v celoti.

Dejal je, da danes slavimo dan državnosti, državni praznik in zgodovinsko prelomen trenutek v konstituiranju slovenske države, ki so si jo naši predniki prizadevali dolga leta. Ob tem je poudaril, da nam slovenska država ni bila podarjena in da je bila priborjena tudi s krvjo tistih, ki so se s peterokrako na čelu borili za našo svobodo. Na teh temeljih so pogumno in častno izborili samostojno in neodvisno Slovenijo veterani in policisti leta 1991, zato so ob tako pomembnem in spoštovanja vrednem prazniku, zanj osebno nesprejemljiva vsakršna zavračanja praporov, simbolov in prisotnost ZZB za vrednote NOB Slovenije na proslavi ob dnevu državnosti. Popolnoma nesprejemljivo in nespoštljivo je od politike in države zavračanje tistih, ki so se skozi preteklost borili za temelje, na katerih je vzklila slovenska država. Spodobilo bi se, da bi ob dnevu državnosti izkazali enotnost in spoštovanje do naših prednikov tudi s častnim spominom, ki bi minil brez prepirov o tem, kdo je zaslužen bolj in kdo manj. Dejstvo je, da je vsak narodno zaveden Slovenec prispeval delček na naši poti k samostojnosti.

 

V nadaljevanju govora je na kratko spregovoril o prihodu XIV. udarne divizije NOV na Koroško in o postavitvah Paučkovih bolnišnic.

 

XIV. udarna divizija NOV je prispela na območje Mislinjske doline februarja 1944. Na Koroškem je delovala vse do sklepnih bojev 2. svetovne vojne, ki se je končala nedaleč od tukaj, na Poljani pri Prevaljah maja 1945. Sledil je razmah narodnoosvobodilnega gibanja na Koroškem, posledično pa potreba po ustanavljanju partizanskih bolnišnic, saj so bila mestna središča, kjer so se bolnišnice nahajale, še vedno pod okupacijo okupatorja. Partizansko gibanje je poleg bojnih aktivnosti in partizanskih bolnišnic poznalo še druge aktivnosti, kot so bile partizanske tehnike oz. tiskarne, ki so skrbele za širjenje narodnoosvobodilne propagande in uporniškega vzdušja med narodno zavedne Slovence. Delovale so tudi kurirske postaje in sprejemno-oddajna postaja, na Ostruščici pa je bilo sredine leta 1944 s pomočjo angloameriške misije urejeno spuščališče zavezniške pomoči, ki je imelo tudi signalno postajo za pripravo svetlobnih znamenj. Vse te aktivnosti kažejo na to, da slovensko partizansko gibanje ni bilo zgolj odporniško gibanje največjih organizacijskih razsežnosti, temveč tudi gibanje z visokimi humanimi standardi, kar so predstavljale tudi partizanske bolnišnice in skrb za ranjence.

 

Dejal je, da je nam vsem dobro poznana hrabra bitka partizanov na Neretvi, znana tudi pod imenom bitka za ranjence, ki je izpod krempljev okupatorja in njegovih sodelavcev hrabro rešila več tisoč partizanskih ranjencev. Partizani so za zdravljenje ranjencev sprva uporabljali bunkerje, ki so bili vkopani v zemljo in navadno locirani na težko dostopnih območjih daleč od sovražnika. Sčasoma se je pokazalo, da bunkerji ne predstavljajo trajne rešitve, saj so bili premalo sončni, zračni in tudi higienski. Tako so tudi v Mislinjski dolini pričeli razmišljati o sistemu nadzemeljskih, vendar dobro skritih partizanskih bolnišnicah. Odločitev o tem je padla aprila 1944 na Graški gori. Dr. Ivanu Kopaču – Paučku, takratnemu sanitetnemu referentu Bračičeve brigade, je bila zaupana naloga, da odide na Pohorje za upravnika političnega komisarja bolnišnic, ki jih je bilo še potrebno zgraditi. Tam se je povezal s civilnimi aktivisti Osvobodilne fronte ter z njihovo pomočjo pričel graditi bolnišnice na legenski strani Pohorja. Zaradi grožnje, da bi partizanske bolnišnice odkril okupator, so se odločili za gradnjo več manjših bolnišnic, ki so lahko sprejele od 30 do 35 ranjencev in so bile zaradi nevarnosti izdaje primerno oddaljene ena od druge. Prav zaradi strogih ilegalnih ukrepov, okupatorju kljub pomoči nemškutarskih izdajalcev, na srečo ni uspelo odkriti nobene bolnišnice na zahodnem Pohorju. Edina danes ohranjena bolnišnica nosi ime Trška gora, ilegalno ime pa ji je dal prav ustanovitelj – zdravnik Ivan Kopač, ki je bil doma pod Trško goro na Dolenjskem. Bolnišnica je bila zgrajena novembra 1944, aktivno pa je začela delovati 1. januarja 1945. Trška gora je bila znana tudi pod imenom Sladki, ki pa je bilo partizansko ime ekonoma Franca Štalekarja, ki ji bil čebelar in je od doma prinašal med. Ta bolnišnica je lahko sprejela do 25 ranjencev hkrati, imela pa je tri nadzemeljske objekte, ki so jih sestavljali baraka za ranjence s prostorom za operacije, baraka za osebje in kuhinja. Na Trški gori se je do konca vojne zdravilo okoli 50 ranjencev. Ob tem je poudaril, da se svoboda ni priborila samo z orožjem, ampak tudi s spretnim in pogumnim delom tistih, ki so skrbeli za to, da so bolnišnice ostale neodkrite. Zato je bila zelo pomembna lastna previdnost partizanov ter dobra obveščevalna mreža aktivistov OF, ki so podpirali narodnoosvobodilno gibanje. Pri prekrivanju sledov bolnišnic so imeli pomembno vlogo maskerji, to so bili tisti, ki so pozimi skrbeli za zakrivanje gazi, poleti pa so z igličevjem in listjem zakrivali stopinje, ki so vodile do bolnišnic. Vsa ta dejstva kažejo na to, da je bilo partizansko gibanje visoko vojaško in humanitarno razvito gibanje, ki pa svojih razsežnosti ne bi doseglo brez podpore naroda za osvoboditev, za katerega so se borili partizani.

 

Nato je še dejal, da nam danes poskušajo nekateri prikazati 2. svetovno vojno v povsem obratni in zgodovinsko nepodprti resnici, saj želijo postavljati spomenike tistim, ki niso potrebovali bolnišnic na odročnih, slabo dostopnih terenih, kjer niso poznali ogrevanja, urejenih sanitarij in tekoče vode, ampak so lahko uporabljali bolnišnice v mestih, kjer je imel oblast okupator. Zato se ob tem sprašuje, kakšen je bil njihov prispevek k osvoboditvi našega naroda izpod nacifašističnega okupatorja, ko pa iz zgodovinskih dejstev izvemo, da ti novodobni »osvoboditelji« niso poznali le dobre bolnišnične oskrbe, ampak tudi javno zaprisego največjemu zločinu človeštva, ki je bilo učlovečeno v Adolfu Hitlerju, Führerju Tretjega rajha.

 

Na koncu govora je v imenu Mladinske komisije ZZB NOB Slovenije izrekel iskreno voščilo ob dnevu državnosti in ob častitljivi 70. obletnici ustanovitve Paučkovih bolnišnic in 23. obletnici osamosvojitve Republike Slovenije ter zaželel naši državi in njenim prebivalcem uspešno, strpno in upanja polno Slovenijo, o kateri so sanjali mnogi rodovi pred nami.

 

Stanislava Tamše

Oglejte si tudi