Po besedah vodje pohoda Vanča Hartman je bilo letos v primerjavi s prejšnjimi leti nekaj več dela s pripravo. Zaradi vetroloma je bila celotna prva tretjina poti iz Dravograda neprehodna, zato je bilo treba poiskati nadomestno traso, se dogovoriti z domačini, na dan pohoda pa jo še zgaziti in označiti z zastavicami. »Nadomestna trasa je bila sicer nekoliko lažja, vseeno pa se nam je tožilo po pravi romantični stezici čez Bukovje. Tudi vreme nam v zadnjem tednu ni bilo naklonjeno, saj je vsak dan zapadel nov sneg, tako da ga je bilo marsikje čez koleno, proti vrhu pa kar krepko več. Pa nam je z združenimi močmi odlično uspelo,« je še povedal vodnik Hartman.
Tako so v Dravogradu, kjer je začetek Šisernikove poti, 24. februarja od šestih do pol devetih zjutraj dežurali vodniki in usmerjali pohodnike na pot, vsake pol ure pa so bili tudi vodeni pohodi. Četrt ure pred prvim vodenim so pot še dodatno označili in zgazili še ostanek nezgaženega. Člani gorske reševalne službe so bili pripravljeni ob poti s svojim službenim vozilom.
»Da s Kremžarice nismo šli lačni in žejni so poskrbeli Joca, Teja in Blaž, za evidenco pohodnikov in podelitev pripadajočih značk in priznanj pa sta poskrbela Darko in Alenka. Število vpisanih pohodnikov (vsi se ne vpišejo) je bilo kljub veliki količini novega snega 132 (prejšnja leta malo čez 200), vsi pa so si bili edini, da je bila pot dobro pripravljena v vseh pogledih. Zato so se nam zahvaljevali za naš trud. S tem so bile seveda v trenutku pozabljene skrbi v zadnjem tednu, ko je ves teden snežilo, pozabljeni so bili tudi težki koraki v celem snegu, ko smo gazili pot,« je še povedal Hartman.
27. februarja 1993, ob 100-letnici ustanovitve planinske zveze, je Planinsko društvo Slovenj Gradec izvedlo prvi pohod po Šisernikovi poti od Dravograda do Kremžarice. (AP)
