V soboto, 21. junija, je Turistično športno društvo Vedrin v sodelovanju s Koroškim pokrajinskim muzejem organiziralo prav poseben dogodek – ogled sončnega vzhoda v cerkvi sv. Filipa in Jakoba na Golavabuški planoti. Letošnje leto so se nam pridružili tudi iz MOCIS-a.

Ob 6. uri zjutraj se je v prezbiteriju cerkve zgodil mističen trenutek: prvi sončni žarek poletnega solsticija je posijal skozi ozko vzhodno okno in osvetlil fresko svete Marije. Ta čudovita igra svetlobe ni le estetski pojav, temveč staro ljudsko oznanilo, da se začenja druga polovica leta. Dogodek je pritegnil številne obiskovalce iz različnih krajev. Nekateri so se na kraj dogajanja pripeljali z avtomobili, drugi so izbrali bolj aktivno pot: nekaj jih je prišlo peš, precej pa se jih je podalo na jutranjo kolesarsko turo do cerkve. Vsem pa je bilo skupno spoštovanje do narave in kulturne dediščine, ki ju ta dogodek simbolno povezuje.

Poletni solsticij ali kresni dan, 21. junij, je bil za naše prednike eden najpomembnejših dni v letu. To je dan, ko je dan najdaljši in noč najkrajša – sonce kot da obstane na nebu. Narava na ta dan vstopa v novo fazo: semena, ki so bila spomladi posejana, začenjajo rasti, zoreti, in v jeseni bodo prinesla sadove. Tovrstni dogodki niso pomembni le zaradi vizualnega učinka ali simbolike, ampak tudi zato, ker nas povezujejo z modrostjo preteklosti. Cerkev sv. Filipa in Jakoba tako postaja prostor, kjer narava, zgodovina in duhovnost govorijo v istem jeziku – jeziku svetlobe.

S takšnimi dogodki ohranjamo in oživljamo te dragocene trenutke, ki nas spominjajo, da tudi v sodobnem času potrebujemo stik z naravo, skupnostjo in svetimi ritmi časa.