Pesnica piše spontano o intimi, o stiku s človekom, z naravo, kar bi ne bilo nič posebnega, če njen »pogled« ne bi bil pogled ženske, ki je slepa. To so pesmi z druge strani utesnjenosti in prinašajo v slovensko poezijo »novo barvo«. Pesnica ima posebno sposobnost zaznavanja sveta v prispodobah, ki pa so seveda skromne, saj nima široke pahljače ustreznih primerjav. Kako naj si slep človek predstavlja, da je govor dolg kot štrena, da jo je nekdo ucvrl kot zajec, da je stisnil rep med noge – do teh »pripomočkov« se slepi težje dokoplje kot videči.« (Iz spremne besede v zbirki, Ifigenija Simonović).

Ta literarni dogodek je bil iskren – pogled na strme stezice njenega življenja; navdihujoč – »Življenje, v katerem živim, z roko v roki v temi, a vendarle v svetlih odtenkih.« Ter – iskriv – »Obožujem naravo in glasbo, zato so moji literarni dogodki vedno obarvani z lastno avtorsko in tujo glasbo.« Glasbeno ozadje je tehnično izvedel njen mož Milan. Obadva vabita ogledu avtorske skladbe z videospotom: Jutro upanja - Mirjana in Milan Šernek, https://www.youtube.com/results?search_query=jutro+upanja.

Organizator Festivala drugačnosti Stojan Rozman se je gostji zahvalil za ta večer in ji podaril knjigo Katarine Urh – Šopek jedric, direktorica knjižnice K. Meška Draga Ropič pa ji je podarila obesek iz stekla – Polifemovo oko, domačega mojstra obrti Matijaža Gostenčnika.