Iz Podgorja  so se odpeljali ob 9. uri mimo Šmiklavža po Mislinjski dolini in naprej s krajšim postankom v Šmarju pri Jelšah. Tam jih je pričakal g. župnik Tadej Linasi, jih  lepo pozdravil in povabil na hrib, kjer stoji lepa cerkev Sv. Roka, o kateri jim je povedal eno zgodbo. Legenda pravi, da je leta 1645 v Ptuju razsajala kuga, od koder sta jo v Šmarje prinesla dva domačina. V kratkem času je pomorila več kot 200 ljudi in da bi ljubi Bog to nadlogo pregnal, so na vzpetini nad Šmarjem sezidali kapelico. Bog je na priprošnjo Matere božje, sv. Roka in sv. Boštjana uslišal vroče molitve, ter kugo pognal iz dežele. Legenda nadaljuje, da so nato verniki nanosili toliko darov, da so na mestu kapelice postavili cerkev, od katere je lep pogled daleč naokoli. Potem jih je župnik povabil še v vinsko klet in jih počastil z domačo kapljico in posebnim belim kruhom. Pozdravil jih je še tudi g. Župnik Janez Zupanc.

 

Ob 12. uri so prispeli v Podčetrtek in šli na kopanje v bazen. Razkropili so se po bazenih, nekateri v  toplo vodo in drugi v hladno vodo. Kopanje je bilo zelo prijetno in je trajalo do 14. ure. Ob 14. 30 uri so se zbrali pri avtobusu in se odpeljali v Virštanj. Kosilo so imeli na kmečkem turizmu »PRI ŠKORCU«. Po kosilu jim je njihov sin zaigral na frajtonarico. Družba je postala dobre volje, zato so med prepevanjem nekateri tudi zaplesali. Odšli so še v vinsko klet, kjer so poskusili domače vino. Nekateri so ga kupili tudi za domov. Veseli in razpoloženi so se odpravili na avtobus in se popeljali proti domu.

 

Pot do doma je minila kar prehitro, saj so vmes prepevali in poslušali razne šale. V Podgorje so prispeli  zelo dobre volje in zadovoljni ob 20 uri.

 

Stanislava Tamše