Carjevič, mošancelj, krivopecelj in bobovec so marsikomu neznane in tuje besede. Nekatere tudi meni, priznam, pa se ne štejem ravno med najmlajšo generacijo. Vse te stare, skoraj že pozabljene sorte jabolk ne zvenijo nič kaj vsakdanje, predvsem pa ne našim najmlajšim. Še bolj kot imena teh jabolk pa so nam na žalost tuji tudi njihovi okusi. Le redki imajo priložnost okusiti ta radosten, sočen sadež brez priokusa škropiv in drugih kemijskih substanc, ki dodobra uničijo njihov pristen okus. Večino jabolk dandanes kupimo v trgovini ne razmišljajoč o tem, kako se sorta imenuje ali, še manj, kje je zrasla.

Tako sem bila še posebej vesela, ko sem v kotičku garderobe vrtca na Maistrovi ugledala mizo, polno najrazličnejših sort jabolk. Še prej, preden sem jabolka uzrla, pa me je premotil njihov vonj. Garderoba je dišala po mešanici vseh teh starih in res okusnih sort. Komaj sem se premagala, da nisem segla po njih in si eno privoščila. Pa saj pravijo, da eno jabolko na dan odžene zdravnika stran, kajne?

Gordana Konečnik, Vrtec Slovenj Gradec