Na povabilo ALPINE, tovarne obutve Žiri in Turističnega društva Žiri je odbor Aktiva invalidov Pameče Troblje organiziral 15. junija 2013 za svoje člane izlet v Žiri. Žiri se nahajajo sredi hribovja na nadmorski višini 478 m,  ljudje pa živijo v središču, v bližnjih dolinah ter na hribih.

V Žireh so jih prijazno sprejeli predstavniki ALPINE, tovarne obutve Žiri in Turističnega društva Žiri. V ALPINI je zaposlenih 380 Žirovcev. Veliko proizvodnje se vrši v drugih državah. Najprej so si ogledali proizvodnjo njihovih izdelkov. Nato so v industrijski prodajalni čevljev imeli možnost nakupa po zares zelo ugodnih cenah. Po ogledu tovarne so si ogledali razstavo klekljanih starih avtomobilov.

Obiskali pa so tudi muzej, kjer imajo stalne razstave. Najprej so si v muzeju ogledali film o Rupnikovi liniji, "PO SLEDEH RAPALSKE MEJE", nato pa še ostale razstavljene eksponate.

Pozdravljeni ljubitelji utrdb! o dediščini rapalske meje;

Lepšega pač ni na svetu kot je naš čevljarski stan...;

Žirovski slikarji, izbrana dela najvidnejših likovnih umetnikov med Žirovci;

Žirovsko čevljarstvo skozi čas, ki ima dva dela, prvi prikazuje obdobje do 2. svetovne vojne, drugi pa obdobje Alpine;

Žiri in Žirovci skozi čas skozi žirovsko zgodovino.

Ogledali so si tudi župnijsko cerkev Sv. Martina, ki se ponaša z orglami, katere so bile  zadnje delo priznanega mojstra gospoda Ivana Milavca iz Ljubljane. V tistem času so bile največje na podeželju, saj so imele 2 manuala, 38 registrov in 2200 piščali. Fizična višina notranjosti cerkve je 16 metrov, v širino meri 24 metrov, dolga pa je kar 47 metrov. Dva zvonika segata kar 60 metrov visoko.

Po ogledih smo se peljali še na panoramsko vožnjo, kjer smo videli tudi utrdbe Rupnikove linije.

Po vseh ogledih smo se odpeljali še na Brezje, nato pa sicer že kar lepo utrujeni, a polni prijetnih vtisov, proti domu.

Ko smo se vračali domov, smo se ustavili tudi  pri "Spominskem parku taborišča Mauthausen", ki  stoji na ozemlju nekdanjega delavskega taborišča. To je bilo edino taborišče v 2. svetovni vojni na slovenskem ozemlju. Tu je bilo zaprtih več kot 1000 jetnikov iz Francije, Poljske, Rusije in Jugoslavije, ki so v nemogočih razmerah izdolbli 1,5 km dolg predor skozi živo skalovje ter tako povezali takratno Jugoslavijo in Avstrijo.

Ves čas nas je prijazno spremljala vodička Damjana Jesenko.

Stanislava Tamše