Spoštovani predsednik države gospod Borut Pahor, spoštovani predsednik vlade dr. Miro Cerar, spoštovani župan Mestne občine Slovenj Gradec, gospod Andrej Čas, spoštovana ministrica za okolje in prostor, gospa Irena Majcen, spoštovani minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, gospod Dejan Židan, spoštovani svetniki Mestne občine Slovenj Gradec.
Hmeljarska problematika v Mislinjski dolini postaja vse obsežnejša. S strani strokovnjakov se potrjujejo teze, da je problem resen. Strah, da obstaja nevarnost za zdravje ljudi in živali pa postaja vedno večji…
V zvezi z okroglo mizo, ki jo je 19. 4. 2018 organiziral Koroški radio z namenom predstavitve hmeljarske problematike v Mislinjski dolini, poudarjamo, da smo iz obrazložitev zgoraj navedene stroke izvedeli nekaj za nas zelo pomembnih dejstev, ki so bila izrecno poudarjena kot so:
1. v času škropljenja se priporoča zapiranje oken,
2. priporoča se umik ljudi in živali v notranje prostore,
3. priporoča se, da se v bližini škropljenja ne izvajajo fizične aktivnosti,
4. priporoča se pokrivanje vrtov na sosednjih oz. bližnjih zemljiščih,
5. ker karence na sosedovih vrtninah ni mogoče določiti, ni mogoče določiti niti rokov, v katerih bi bilo uživanje vrtnin iz teh vrtov mogoče oz. bi bile vrtnine neoporečne,
6. zanašanja škropiv na sosednja zemljišča ne bi smelo biti, vendar pa do tega prihaja. Bolje je izvajati biološke in kemične analize prsti in rastlin, kot pa monitoring zraka,
7. zakonski odmiki od bližnjih bivališč so 20 m, ob uporabi posebnih šob lahko samo 5 m, od regionalnih cest 25 m, od kolesarskih stez pa 1 m (!),
8. zanosi se težko merijo, nad 50 m se ne morejo določiti,
9. kmetje s svojo pridelavo imajo prednost pred okoliškimi prebivalci,
10. odgovornost hmeljarjev je, da so zanosi čim manjši,
11. škropljenje nasadov hmelja se lahko izvaja ob hitrosti vetra pod 3 m/s,
12. ena od izvajalk (udeleženka okrogle mize) je izrecno izjavila, da ona tudi ne bi jedla solate, ki bi rastla v bližini hmeljišča.

Koroškemu radiu smo hvaležni za organizacijo dogodka, saj smo dobili potrditev naših že prej pridobljenih spoznanj. Poudarjamo pa, da nas po 6 mesecih delovanja civilne iniciative
za varovanja okolja in zdravja občanov (CIVOZ), po številnih pridobljenih informacijah s strani različnih strokovnjakov še mnogo bolj skrbi, kot nas je ob ustanoviti, saj se odpirajo nova vprašanja s tem pa tudi nove zahteve.
Iz vseh do sedaj ugotovljenih dejstev je CIVOZ prišel do zaključka, da je potrebno občinske akte na vsak način nemudoma dopolniti z zahtevami (cilji) CIVOZ-a, ki so:
1. Vzpostaviti in sprejeti je treba takojšnji moratorij na postavitev novih hmeljišč, dokler za to postavljena občinska komisija ne konča z delom oz. rešitve problematike.
2. Sprejeti in zagotoviti je treba odmike oz. varnostne pasove cca 300 m od stanovanjskih objektov; upoštevati je potrebno tudi odmike od sosednjih zemljišč.
3. Za vsa obstoječa hmeljišča se morajo zagotoviti fizične zaščite hmeljišč; namestitev folij v višino vsaj 2 m nad višino hmeljišč okrog celotnega hmeljišča pred vsakim škropljenjem in hkrati tudi nasadi hitro rastočega drevja okrog hmeljišč ter tako zagotoviti preprečitev zanašanje FFS na sosednja zemljišča in objekte.
4. Sprejeti je treba obveznost napovedi vsakega škropljenja s strani hmeljarjev ( 48 ur) pred začetkom vsakega škropljenja, v obvestilu pa je potrebno navesti tudi konkretna škropiva in njihove karence - način informiranja se določi kasneje.
5. Pridobiti je nujno izjavo hmeljarjev, da bo mogoče izvajati kontrole škropljenja s FFS v njihovih hmeljiščih na podlagi napovedi pred vstopom v hmeljišče; torej izjava, da ne bodo ovirali meritev v njihovih hmeljiščih.
6. Izvajajo se redni monitoringi nad onesnaževalci okolja – to zahtevo na podlagi priporočil strokovnjakov na okrogli mizi Koroškega radia preoblikujemo in sicer: zahtevamo, da občina naroči biološke in kemične analize prsti in rastlin ne pa monitoring zraka, k čemur naj se občina jasno zaveže.
7. Rešiti problematiko odpadne hmeljevine, (problem plastike in kontaminiranega zelenega odpada).
Ponovno poudarjamo, da na nobeno od zgornjih zahtev nismo dobili odgovora, ne od občine, ne od hmeljarjev, niti ne od komisije, ki je bila posebej za ta namen ustanovljena na MO Slovenj Gradec zato ponovno zahtevamo:
- da komisija za preučitev hmeljarske problematike čim prej opravi svoje delo,
- da čim prej dobimo od občine zapisnik prvega sestanka komisije – od sestanka je minilo več kot mesec dni, dobili smo samo osnutek zapisnika, ki pa naj bi se še spreminjal – zadnje verzije CIVOZ še ni dobil.
Ponovno sprašujemo, kdaj in kdo bo poskrbel za fizične zaščite – župan je izjavil, da bo za zaščitne nasade poskrbela občina: hmelj je nasajen, o zelenih pregradah pa ni ne duha nesluha…Zahtevamo tudi zaščito hmeljišč s folijami – zakaj bi morali mejaši zaščititi svoje vrtove – zahtevamo, da hmeljarji zaščitijo hmeljišča!
Zahtevamo in pričakujemo, da se naslovniki tega pisma opredelijo do problematike umeščanja hmelja kot trajnega nasada v prostor, predvsem tako, da imajo pri tem vvidu ustavno in z mednarodnimi konvencijami zaščiteno pravico do življenja v zdravem življenjskem okolju. Kdo je odgovoren, da se trajni nasadi povsem nekontrolirano umeščajo v prostor in motijo mirno življenje ljudi? Politika, ki ne sprejme ustreznih predpisov ali občina, ki predpisov ne izvaja? Ali si lahko država Slovenija, Mestna občina Slovenj Gradec in župan privoščijo takšen režim bivanja za svoje državljane in občane v poletnih mesecih? (umik v notranje prostore, zapiranje oken, pokrivanje vrtov, uživanje oporečne hrane iz bližnjih vrtov…) Prepričani smo, da ne in da morajo ukrepati!
Ob vsem tem pa smo zgroženi in razočarani: Pisali smo predsedniku vlade, na Ministrstvo za okolje in prostor (MOP), na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP), na Upravo RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) in še kam. Vsi so odgovarjali bolj ali manj zaradi obveznosti, brez vsebine in jasne opredelitve, kdo je za obstoječe stanje odgovoren, kdo zadolžen, da karkoli sprejme in stori za zaščito okolja in zdravja ljudi. Bili smo priča zgolj prelaganju odgovornosti z vlade na MOP, MKGP, UVHVVR in iz teh na občino. V CIVOZ-u si želimo, da bi rešili problem doma, da ne bi bilo treba naše pravice iskati od zunaj in si šele s pritiskom mednarodne javnosti in njenih ustanov zagotoviti mirno in dostojno življenje v zdravem in čistem okolju v Slovenj Gradcu, mestu Glasnik miru (OZN, 1989). Predvsem pa se nadejamo, da bodo odgovorni situacijo in razdvajanje v mestu Slovenj Gradec (med hmeljarji in ostalimi prebivalstvom) v korist zdravja vseh nas razrešili in sprejeli ukrepe, ki bodo služili temu. Lepo pozdravljeni.
Slovenj Gradec, 30.4.2018
Za CIVOZ:
Peter Metulj, predsednik