Lepa, sončna sobota je bila kot nalašč za našo letošnjo ekskurzijo TŠD Vedrin. Polni pričakovanj in dobre volje smo se v zgodnjih jutranjih urah odpravili na pot, ki nas je vodila preko Avstrije, vse do krajev, kjer se prepletajo slovenska zgodovina, kultura, tradicija in čudovita narava.

Naše prvo jutranje postajališče je bilo ob slikovitem Vrbskem jezeru. Tam smo si privoščili jutranjo kavo, čaj in sendvič ter si nabrali novih moči za nadaljevanje poti. Ob prijetnem klepetu in lepem vremenu je bil to prav prijeten začetek našega izletniškega dne. Pot smo nadaljevali do cerkve Marije na Zilji, kraja, ki je povezan tudi z našim znanim slovenskim pisateljem in duhovnikom Francem Ksaverjem Meškom, ki je tam služboval. Ob ogledu smo se spomnili njegovega življenja in dela ter časa, ki ga je preživel med Slovenci na Zilji. Poseben pečat našemu dnevu je pustil tudi obisk slikovite vasice Bistrica. Tam nas je sprejel predsednik Slovenskega prosvetnega društva Žila in nam predstavil njihovo delovanje. Z zanimanjem smo prisluhnili pripovedi o prizadevanjih za ohranjanje slovenskega jezika, njihovega značilnega narečja, običajev in kulturne dediščine. Spoznali smo, kako pomembno je, da se tradicija in jezik prenašata iz roda v rod ter da tudi v zahtevnih okoliščinah ostajata živa. Pot nas je nato preko Tromeje vodila proti Trbižu. Tam smo imeli nekaj prostega časa za samostojne oglede, sprehod po mestu in seveda tudi za kakšen nakup. Po krajšem oddihu smo nadaljevali proti Sloveniji in našemu naslednjemu cilju – Planici, naši ponosni »kraljici« skakalnic. V Planici smo si pod vodstvom odličnega vodiča ogledali Nordijski center. Spoznali smo številne zanimivosti o začetkih planiške zgodbe, razvoju skakalnega športa in današnjem delovanju sodobnega nordijskega centra. Posebno doživetje je bila vožnja s sedežnico na vrh letalnice, od koder se je odprl čudovit pogled na Planico in okoliške gore. Ob pogledu z vrha smo si lahko še bolje predstavljali pogum in znanje skakalcev, ki se spuščajo po tej mogočni letalnici. Po vseh dopoldanskih doživetjih smo se že pošteno razveselili kosila. V Mojstrani nas je v gostilni Pr' Zelenik čakalo odlično kosilo, ob katerem smo si privoščili tudi nekaj časa za sproščen klepet in druženje. Dan pa se s tem še ni končal. Sledil je ogled Slovenskega planinskega muzeja v Mojstrani, kjer smo skozi bogato zbirko spoznali zgodovino slovenskega planinstva, alpinizma in raziskovanja naših gora. Še enkrat smo se lahko prepričali, kako pomembno mesto imajo gore v slovenski zgodovini, kulturi in življenju. Za čisto zadnji postanek pa smo prihranili nekaj prav posebnega – obisk družinske butične čokoladnice Radolška čokolada. Tam smo izvedeli marsikaj zanimivega o čokoladi: kako nastane, katera čokolada je kakovostna, katera je lahko tudi nekoliko bolj »zdrava« in kako jo pravzaprav pravilno okušamo. Seveda pa teoriji ni manjkala niti praksa – pred odhodom proti domu smo se z veseljem posladkali z njihovimi čokoladnimi dobrotami.

Ko smo se v večernih urah odpravili proti domu, smo bili kljub dolgemu dnevu polni prijetnih vtisov. Za nami je bila sobota, polna zanimivih krajev, zgodovine, kulture, planinstva, dobre hrane, čokolade in predvsem prijetnega druženja. Takšni dnevi so dragoceni, saj nas povezujejo, širijo naše obzorje in ustvarjajo spomine, ki ostanejo še dolgo po tem, ko se avtobus ustavi