V organizaciji Zgornjesavinjskega društva invalidov Mozirje je bilo v soboto, 6. julija 2013, že 17. srečanje invalidov pri domu Planincev v Logarski dolini. Srečanja  se je udeležilo tudi 50 članov in članic iz Društva invalidov Slovenj Gradec, katerega smo se udeležili zaradi druženja s sebi enakimi, zaradi dobre volje, sproščenosti, prijetnega počutja in da slišimo še kaj, kar se nanaša na invalide.

Med bogatim kulturnim programom, v katerem so sodelovali Solčavski harmonikarji, Ljudske pevke iz Šmartnega ob Dreti, harmonikar s pevko Evko, Solčavska Pepa in Kristina in Solčavske pevke, so se vrstili govorniki: župan Občine Solčava Alojz Lipnik, predsednik ZMDI Mozirje in predsednik ZDIS Drago Novak, slavnostni govornik. Za zabavni program pa je poskrbel ansambel Potepuhi.

Predsednika ZDIS Drago Novak je dejal, da so nas razočarali tisti, ki so povzročili, da je v zadnjih nekaj letih, kljub deklariranim načelom socialne države in enakopravne obravnave vseh državljanov, poniknilo veliko število pravic in ugodnosti, ki so nam invalidom pred tem že pripadale. Vlada govori le o gospodarski rasti, nismo pa še slišali, da za ortopedske pripomočke in zdravila ne bo več potrebno doplačilo, da bodo zdravilišča dostopnejša, delovna mesta prijaznejša, da invalidi ne bodo šikinirani in še bi lahko naštevali. Ne, tega nismo slišali! Toda teh ugodnosti nismo bili deležni, ker smo pač invalidi, temveč zaradi dejstva, da bolj zapleteno in dražje življenje invalidov terja kompenzacije in olajšave, da lahko enakopravno nastopamo na trgu dela, da smo pri tem konkurenčni in da v vsakdanjem življenju skupnosti izkoriščamo svoje potenciale.

Invalidi zato ne moremo biti tiho, saj zahtevamo enake možnosti, kot jih imajo drugi. Želimo si takšne predstavnike ljudstva, ki bodo razumeli naše potrebe in zastopali tudi naše interese. Jasno jim bomo sporočili, kaj so naše zahteve in kakšna so naša pričakovanja.

Nadaljeval je, da je v obravnavi tudi Zakon o davku od srečk, ki je za invalidske in humanitarne organizacije še kako pomemben. Izpostavil je izredno pomembnost sredstev Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij (FIHO) za izvajanje posebnih socialnih programov invalidskih in humanitarnih organizacij, ki se financirajo iz t.i. loterijskih sredstev. Prepoznano je, da posebni socialni programi iz navedenih sredstev že dolgo niso več le socialni korektiv, temveč integralni element zagotavljanja osnovne kakovosti življenja, socialne varnosti in socialne vključenosti za najbolj ranljive skupine prebivalstva. Tudi zaradi tega bo izpad sredstev za te programe zaradi nove davčne obremenitve potrebno nadomestiti iz drugih javnih virov, saj je zaradi socialne krize in naraščajočih potreb potrebno iskati in zagotavljati dodatna sredstva za financiranje posebnih socialni programov in nikakor ogrožati že obstoječih virov. Potrebno je tudi izpostaviti, da posebni socialni programi invalidskih organizacij ne predstavljajo le dopolnitev dela javne službe, ampak v marsičem namesto države izvajajo tisto, kar bi morala zagotavljati država sama.

Drago Novak je še dejal, da si Zveza delovnih invalidov Slovenije želi in zahteva, da Vlada, poslanci in druge državne ustanove pri svojem delu, ki se kakorkoli nanašajo na invalide, dosledno upošteva Konvencijo o pravicah invalidov in načelo – »Nič o invalidih brez invalidov«. Država se je k temu namreč zavezala že z zakonom o invalidskih organizacijah in s Konvencijo, vendar je naš glas v državnih ustanovah sicer slišan, a žal zelo redko tudi uslišan. Nujen je torej dialog, ki vodi k družbenemu konsenzu, upoštevanju potreb invalidov ter postopno uresničevanje njihovih ekonomskih, socialnih in kulturnih pravic.

Delovni invalidi si bomo še naprej vztrajno prizadevali za dosego enakih možnosti in storili vse za odstranitev vseh ovir, ki vodijo k diskriminaciji in socialni izključenosti, še posebej na področju izobraževanja in zaposlovanja, da invalidi ne bodi potisnjeni v osamo in revščino. Kar dobrega storimo za invalide danes, bo jutri pomembno za vse.

Svoj govor je zaključil z besedami, da naj bo prav takšno razmišljanje, ki ga skozi ves čas svojega delovanja neprestano plemenitimo, vodilo za bodočnost in v tem duhu naj bo tudi današnje srečanje.

Med vožnjo v Logarsko dolino in nazaj domov nam je na avtobusu igral na harmoniko Ivan Plazovnik, naše članice in člani pa so veselo prepevali.

Stanislava Tamše