v Galerijo raum AU, Partizanska pot 12, Slovenj Gradec, v soboto, 3. avgusta 2024, ob 19. uri. 
Razstava bo na ogled do 15. septembra 2024 v običajnem odpiralnem času razstavišča.

 Nazaj v mesto in naprej k naraviVljudno vabljeni na odprtje razstave 


Kurator: Jernej Kožar
Razstavno obdobje: 3. avgust – 15. septembra 2024
Odprtje razstave: 3. avgust 2024 ob 19. uri
Galerija raum AU, Partizanska pot 12, Slovenj Gradec

Polonca LovšinNazaj v mesto in naprej k naravi

 (Ljubljana, 2010–22). Je samozaposlena v kulturi ter docentka za likovno umetnost na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru in Univerze na Primorskem.Onkraj gradbiščaje predstavil ročno opraševanje sadnih dreves kot realnost ljudi v onesnaženih pokrajinah postindustrijske Kitajske. Vse večji upad biodiverzitete in pogini čebel, ki se dogajajo tudi v Sloveniji, zahteva iskanje rešitev. V ta namen je umetnica izdela pripomočke za ročno opraševanje rastlin ter povabila ljudi, da se pripravijo na skupno delo v koletivu, v boju za ohranitev tega planeta in naše skupne prihodnosti.

***

Arhitektka in umetnica Polonca Lovšin je na Univerzi v Ljubljani diplomirala najprej na Fakulteti za arhitekturo (1996), nato še na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje (2001), kjer je zaključila tudi podiplomski študij (2005). Doktorski študij vizualnih umetnosti je dokončala na Univerzi Bauhaus v Weimarju (2015). Doslej je sodelovala že na številnih samostojnih in skupinskih razstavah tako doma kot v tujini ter gostovala na umetniških rezidencah v Evropi in ZDA. V Sloveniji je dobitnica nagrade zlata ptica (2010) in priznanja Riharda Jakopiča (2018). Lovšin je članica umetniškega društva KUD Obrat, s katerim so dvanajst let razvijali skupnostno in ekološko naravnan projekt Več kot med  (2016), pa spodbuja ljudi k ročnemu opraševanju rastlin in k medsebojnemu sodelovanju. Že švicarski dokumentarni film iz leta 2012 Opraševalski kolektiv, ki se osredotoča na čebele, vendar prek njih raziskuje predvsem odnos človeka do narave, hrane, podeželja in mesta. Pozornost namenja naravi v mestu in na podeželju ter zamaje naše ustaljene predstave o njej. Podeželje se je v preteklosti razvijalo predvsem kot zaledje za pridelavo hrane za mesto. Zaradi sodobnih strategij kmetijstva, ki stremijo k čim večjemu pridelku na čim manjši površini, se je narava na podeželju, od katere je odvisen tudi mestni človek, spremenila. Morda se je spremenila celo do te mere, da je narava v mestu bolj naravna?”

Drugo delo na razstavi, Nazaj v mestoki se posvečata okoljski krizi, povezani s človeškim bivanjem in delovanjem. V središču del so čebele in preko njih razumevanja človeka, narave in mesta ter krhkega razmerja med njimi.

“Leta 2009 so me razburjale informacije o velikem poginu čebel. Raziskavo je dodatno spodbudil podatek iz dnevnega časopisa, da je imel neki čebelar iz Kranja večji pridelek medu kot njegov prijatelj s podeželja. Na osnovi umetniške raziskave je nastalo delo Opraševalski kolektiv, in Nazaj v mesto  se v Galeriji raum AU predstavlja z dvemi deli, Polonca Lovšin

. Raziskovalna rezidenca v ateljeju Pina Poggija je nov koncept za razumevanje njegovih idej in dela ter je namenjena interdisciplinarnemu preučevanju obsežnega in kompleksnega opusa Arte Utile. Sodelujejo umetniki in teoretiki, ki s svojimi raziskavami ponujajo nove načine dojemanja del Pina Poggija in sodobne umetnosti kot motorja družbenega in skupnostnega razvoja. v sodelovanju s Koroško galerijo likovnih umetnosti in Ministrstvom za kulturo RSnevladna organizacija v javnem interesu raum AU izvaja Popotovanje po Arte Utile

.

Tomaž Furlan, sledi mu arhitektka in umetnica Polonca Lovšinetos je popotovanje začel umetnik Vesna Bukovec in Ištvan Išt Huzjan. L raziskovala umetnika Tadej Pogačar in Tobias Putrih, leto kasneje Arte Utile
Umetnik_ce/teoretik_čarka se na rezidenci sooči z delom Pina Poggija, rezultat raziskovanja pa je predstavljen v publikaciji s fotografijami in dokumenti. Predstavitev uvidov v Poggijev opus poteka tudi v obliki spremljajoče razstave in/ali druge interakcije z javnostjo. Cilj rezidence je vzpostavitev prav takšnega nedovršenega in odprtega odnosa med delom dveh umetnikov. Pomemben je tudi nepredvidljiv rezultat raziskovanja, ki lahko vodi v nastanek novega umetniškega dela. Prvo leto sta