Lutkovno gledališče Fru-Fru: Vidkova srajčica

Scenarij in režija: Irena Rajh Kunaver, Jelena Sitar; dramaturgija: Jelena Sitar; likovna podoba: Monika Peskova; glasba: Igor Cvetko; igra: Irena Rajh Kunaver; glasbena spremljava: Marjan Kunaver/Árpád Balázs - Piri.

Videk je bil vesel deček, najmlajši od petih otrok, ki je imel najraje živali in naravo. Če je doma našel pajka, ga je odnesel na travnik, če je ptiček padel iz gnezda, ga je doma negoval, dokler ni bil sposoben samostojnega življenja. Ker je morala Vidkova mama ves dan delati na polju, otrokom ni mogla sešiti novih srajčic. Tako je Videk vedno zadnji dobil srajčico, ki pa je bila najbolj ponošena. Nekega dne se mu je srajčica strgala in zelo si je želel imeti novo. Na pol nag je odšel v gozd, kjer je srečal jagnje, ki mu je dalo nekaj volne ...

Otroci bodo ob srečevanju Vidka z živalmi hkrati spoznavali tudi ves proces tkanja in nastanek blaga ter pomene besed: izmikati volno, osmukati volno, stkati volno, prikrojiti ... Samo prizorišče so majhne statve, kjer se bo zgodba pletla, zapletla in razpletla. Zgodbo Frana Levstika Kako je Videk dobil novo srajčico bomo postavili v sodoben čas, ko naše medsebojne odnose pesti pomanjkanje časa in ko otroci, namesto skozi ustvarjalno igro, pridobivajo življenjske izkušnje pred TV-ekrani. Predstava ponuja tudi odlično izhodišče za pogovore o različnih oblikah družine, o medsebojnih odnosih v veliki družini, o prednostih in pomanjkljivostih, če imaš več bratov in sester, o starih obrteh in običajih ter kako so ljudje živeli včasih in kako danes.