V drugem delu bo zbor predstavil skladbe s povečini posvetno vsebino in nekatere sakralne, ki s svojo povednostjo človeka navdihujejo za življenje. Koncept »iz teme v svetlobo in ljubezen« uvede skladba Daemon irrepit callidus (Prikrade se pameten hudič), ki opisuje zlo, ki preži na vsakem koraku. Soleil (Sonce) skladateljica Federica Lo Pinta povezuje skozi osem jezikov razmišljanja različnih verstev in avtorjev v celoto. Sine sole nihil sum (Brez sonca nisem nič) nas vodi skozi barvite zvočne pokrajine in ritme in opisuje življenje in prijateljstvo. Tri skladbe z natečaja za nove skladbe Sama Vovka, Jana Trilerja in Federice Lo Pinto se vsebinsko navezujejo na upanje, svetlobo in ljubezen. Slednja na poseben način zazveni tudi v skladbi Arise, my love, my beautiful one Ambroža Čopija, ki je besedilo vzel iz Visoke pesmi ter se z zvočnostjo in bogatimi ritmi približal času kralja Salomona.

Ambrož Čopi je študiral kompozicijo pri Danetu Škerlu in Urošu Rojku. Za svoje dosežke je v času študija prejel naziv mladi glasbenik leta 1995 in Prešernovo nagrado Univerze v Ljubljani (1997). Svoja prva znanja iz vokalne glasbe in dirigiranja je pridobil kot asistent dirigenta Stojana Kureta. Vodil je vrsto slovenskih zborov: Komorni zbor Iskra Bovec, Komorni zbor Nova Gorica, Mešani pevski zbor Obala, APZ Univerze na Primorskem, Komorni zbor KGBL itd. Z njimi je dosegel petnajst zlatih plaket na državnih tekmovanjih ter osemindvajset prvih mest in več zlatih priznanj v tujini. Z Akademskim pevskim zborom Univerze na Primorskem je nastopil kot finalist za Veliko nagrado Evrope v zborovskem petju v Toursu (2009). Za svoje interpretacije je prejel številne posebne nagrade, večkrat je bil tudi nagrajen za izjemne dosežke z zborom in kot najboljši dirigent tekmovanja. Leta 2014 mu je Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti podelil Gallusovo plaketo. Leta 2016 je prejel Škrjančevo priznanje, ki mu ga je podelil Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana za izjemne zasluge pri umetniškem uveljavljanju šole. Istega leta je za izjemne dosežke za obdobje zadnjih dveh let prejel najprestižnejše nacionalno priznanje – nagrado Prešernovega sklada.

Repertoar Komornega zbora KGBL je sestavljen žanrsko in stilno raznoliko in vključuje glasbo od renesanse do sodobnosti. Posebna pozornost pri sestavi programov je posvečena glasbi sodobnih slovenskih skladateljev. V zadnjih treh letih je zbor naročil skladbe eminentnim slovenskim skladateljem, kot so Lojze Lebič, Tadeja Vulc, Damijan Močnik, Črt Sojar Voglar, Peter Šavli, Andrej Makor, Tine Bec, Matej Kastelic, Klara Mlakar, Jan Triler in Federica Lo Pinto, katerih skladbe zbor z velikimi uspehi promovira na koncertnih in tekmovalnih odrih v Sloveniji in tujini.