Psihologi menijo, da način ličenja in količina uporabe ličil poveşta tudi nekaj o naši osebnosti. Močno poudarjene oči govorijo o ženski, ki zna dobro poslušati; nesrečne ženske naj bi uporabljale močan make up, egocentrične paradirajo naokoli brez ličil, prav tako tiste, ki so nesrečne v ljubezni, in tiste, ki želijo biti enakovredne moškim.

Ličenje pa ni samo domena nežnejšega spola, saj so se v 19. stoletju začeli šminkati tudi moški, vendar čas francoske revolucije ličenju ni bil naklonjen. Naličeni ljudje so bili prepoznani kot podporniki aristokracije in so lahko končali na giljotini. Kraljica Viktorija je obarvane ustnice označila kot nespodobno vedenje, zato se je zavzemala za naravni videz. Za ameriške ženske, ki so se borile za volilno pravico, je bila šminka simbol enakopravnosti spolov. Če se vrnemo še malo dlje v zgodovino, ugotovimo, da prva šminka izvira iz časa sumerske civilizacije, 2500 let pr. n. št., narejena je bila iz listov najrazličnejšega cvetja in namenjena kraljici. Poslikave obraza prvotno niso bile namenjene lepotnemu izražanju, ampak so se uporabljale za magične in verske rituale, oznanjale so zmago v bitki, prav tako pa so služile za ustrahovanje nasprotnika.

Egipčanke višjega sloja so si usta prekrivale z mešanico oranžne gline, smole in cvetličnih izvlečkov. Močna rdeča barva je spremljala Kleopatro, sijaj pa je dosegla z uporabo zdrobljenih hroščev in ribjih lusk. V javnosti prepoznavne Grkinje se tudi ob smrti niso ločile od škatlic z barvilom, z njimi so jih tudi pokopali. Rimski cesarici, Neronovi ženi, so dvorne dame pripravljale zmes iz fikusa in rdečega vina. Japonska kultura pa je med plemstvom zagovarjala pobeljeni obraz in temne ustnice, na katere so plemkinje nanašale pasto iz katrana in čebeljega voska.

Aristokratska bledica je zaznamovala začetek 20. stoletja, bow ustnice in zelo tanke obrvi so narekovali trend ličenja, Hollywood pa je s svojo filmsko industrijo spremenil odnos do ličil in zapisal marsikatero zgodbo preboja kozmetičnih podjetij, ki jih poznamo še zdaj. Max Factor je že leta 1914 predstavljal svoje prve esence iz ekstraktov kane, Maybelline pa je dal v prodajo prvo kvadratno maskaro. V obdobju Roaring Twenties (rjoveča dvajseta) v ženski torbici Američank in Evropejk niso manjkali šminka, senčilo za oči, maskara in tonski svinčnik, Japonsko pa je zaznamovala blagovna znamka Shiseido, ki je s svojo unikatnostjo skreirala »sodobnoJaponsko«. Prav tako lahko v tem obdobju zasledimo pojav številnih knjig o kozmetiki in priročnikov o nanašanju ličil.

Trideseta leta 20. stoletja so zaznamovale zelo tanke ukrivljene obrvi, večinoma obrite in narisane. Saj se spomnite filmskih ikon, kot so Greta Garbo, Gene Harlow in Constance Bennett? Max Factor je na trg uvrstil prvi sijaj za ustnice, znamka Helena Rubinstein pa svojo prvo vodoodporno maskaro v trdni različici, saj tekoče še niso izumili. Pojavili so se tudi prvi tutoriali za učenje tehnik ličenja.

V štiridesetih letih prejšnjega stoletja je proizvodnja dekorativne kozmetike dosegla industrijsko raven, oblikovala pa se je tudi modna podoba ženske, ki ves čas nosi visoko pričesko (pin up), ima ukrivljene obrvi, rdeče polne ustnice in nohte (simbola te dobe). Za sijoče ustnice so  uporabljali vazelin.

Zlata doba ličil se je začela leta 1950, ko so na priljubljenosti pridobili izdelki za nego kože, pojavila se je šminka, ki ne pušča sledi, vijoličasto-rdečo barvo pa so zamenjali rožnati in pastelni odtenki. Revlon je ženskam prvič ponudil komplete senčil več odtenkov. Za lažjo predstavo se spomnite modnih in filmskih ikon, kot so Elizabeth Taylor, Natalie Wood, Marilyn Monroe, Grace Kelly in Audrey Hepburn.

Blede ustnice in pretirano obrobljene oči z umetnimi trepalnicami so zaznamovale šestdeseta leta prejšnjega stoletja. Modna ikona tega obdobja je bila »boyish 

– 

Želja po naravnih kozmetičnih izdelkih se je prebudila v osemdesetih letih, prav tako je bilo ženskam na voljo ogromno kozmetičnih, parfumskih in medicinskih izdelkov za nego kože in las. Ker pa kozmetika ne zadosti vsakemu okusu, je marsikdo posegel tudi po lepotnih posegih. Zelo ekstremni preobrazbi smo bili priča na primeru Michaela in La Toye Jackson.

Kot na področju glasbe, klubske scene, se nam tudi na področju kozmetike kolca po devetdesetih. Ličila se niso preobrazila samo v barvah, ampak tudi v teksturi. Ta čas zaznamujejo svetla, krepka in lutkovna ličila, saj so številne ženske posnemale podobo Barbieke in junakinj iz mehiških nanizank.

Ker so 8. marca praznovale vse ženske sveta, smo jih obdarili z videodelavnico ličenja. Posvetili smo se dnevnemu, vsakdanjemu videzu. Posnetek delavnice si lahko ogledate na Facebooku Večgeneracijskega centra Posavje Sevnica, KŠTM in Mladih v Sevnici.

Ličenje je umetnost prikrivanja pomanjkljivosti in poudarjanja prednosti. Naš obraz je platno, vendar tudi najboljša šminka ne zmore prikriti notranjega nezadovoljstva. Najlepši make up, ki ga lahko nosi ženska, sta njen nasmeh in sijoče oči.

Viri:

https://www.zadovoljna.si/modna-in-lepa/kaj-make-up-pove-o-zenski.html

https://mymake-up.si/nasveti-in-triki/sminka-skozi-zgodovino

https://kemerovo-svadba.ru/sl/materinstvo/istoriya-sozdaniya-makiyazha-kto-i-kogda-pridumal-makiyazh-zanimatelnaya-istoriya-istoriya-vozniknoveniya.html

https://vizita.si/dusevnost/zakaj-se-zenske-skrivajo-za-licili.html

Družinski inštitut Zaupanje,

Margareta Lešnik, strokovna sodelavka

Izvajanje programa Večgeneracijski center Posavje Sevnica poteka v sodelovanju s KŠTM Sevnica,  omogočajo pa ga Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti in Evropski socialni sklad ter Občina Sevnica.  Več informacij o programu je dostopnih na spletni strani Večgeneracijskega centra www.vgc-posavje.si. Za dodatne informacije smo vam na voljo na elektronskem naslovu vgc.posavje.sevnica@gmail.com in telefonski številki 068 642 507.