V spomin Blažu

Z bolečino in globokim spoštovanjem do Tebe sem si s solznimi očmi zadala nalogo, da v imenu našega društva napišem nekaj besed v Tvojo slovo. 

Verjamem, da nobeden od nas niti v sanjah ni pomislil na to, da se bo tvoja kratka a vendar bogata  pot končala na tak način. Ampak življenje je polno presenečenj in vse nas je presenetila vest o tvojem preranem  slovesu.

V naših mislih neprestano odzvanjajo vprašanja:Zakaj se je zgodilo? Je tako hotela usoda ali je vsemu botrovalo nesrečno naključje? Zakaj ravno ti Blaž? Kako nam lahko nebo vzame fanta, ki je komaj začel živeti,ki je poln načrtov in ga še čaka toliko lepih trenutkov?

Odgovora pa ni - povsod le gluha tišina, ki jo trgajo kriki bolečine in reka neutolažljivih solza matere in očeta, bratov in vseh nas, ki smo imeli to čast, da smo bili del tvojega življenja.
Ne premoremo besed, ki bi povedale, kako zelo te bomo pogrešali v naših srcih. Spominjamo se tvojega smeha, ko si bil zares srečen med svojimi najbližjimi. Tvojih iskric v nagajivih očeh,ponosnih besed, s katerimi si opisoval svoji kobilici.
Ob uri slovesa je vetrič sušil  naše solze, kakor da nam želiš povedati, da si še vedno z nami čeprav nekje tam daleč…

Društvo rejcev in ljubiteljev konj Šentjanž