Logo MojaObčina.si

Sevnica

DANES
23°C
17°C
JUTRI
28°C
14°C
7745

Ogled starega mestnega jedra Sevnice

V tokratni številki vas vabimo, da se sprehodite skozi staro mestno jedro in se po grajskem pobočju vzpnete na grad. Včasih se namreč zdi, da kar malo pozabimo na zgodovino našega mesta in razne znamenitosti, ki jih ponuja. Sevnica je bila prvič pisno omenjena leta 1275 z nemškim imenom Liehtenwald, Trške pravice je naselje pod istoimenskim gradom dobilo leta 1322. V avstro-ogrskem času je bila znana tudi pod imenom Lichtenwald.

Začnete lahko pri spodnjem sevniškem gradu  (sedež Občine Sevnica), ki velja za najstarejšo stavbo na Glavnem trgu. To je najstarejša in najbolje ohranjena profana stavba v tem delu mesta in ima status kulturnega spomenika. Celotni kompleks je zgrajen v obliki črke U, odprt pa je proti Savi, kjer je bilo pristanišče. Legenda pravi, da je s podzemnim rovom povezan s sevniškim gradom.
Sredi Glavnega trga v Sevnici se je ohranilo kužno znamenje, za katerega se je uveljavilo ime Martinovo znamenje. Zelo malo virov priča o njegovi postavitvi. Zapis ob obnovi znamenja leta 1879 v Kroniki župnije Sevnica omenja donatorstvo Martina Šinkovca. Domnevo o donatorstvu nam potrjujejo tudi napisi na podstavku kipa: en tat grata cliens patronis proemia sanctis (glej, varovanec daruje svetim zaščitnikom zahvalne darove) in imeni pod doprsnima kipoma Martinus in Constanina.
V vzhodnem delu starega mestnega jedra Sevnice stoji župnijska cerkev sv. Nikolaja. Gre za triladijsko bazilikalno zasnovano cerkev s petimi oltarji, glavni pa je posvečen sv. Nikolaju, sicer zavetniku brodarjev in ribičev. Sava je bila v srednjem veku namreč glavna prometna pot, na kateri je cvetelo brodarstvo. Je najmanj tretja cerkev, zgrajena na tem mestu, kdaj je bila postavljena prva, ni točno znano. V požaru, ki je Sevnico zajel leta 1854, je pogorela tudi župnijska cerkev. Sedanjo cerkev so začeli graditi leta 1861, do takrat pa so bogoslužja opravljali v podružnični cerkvi sv. Florijana. Leta 1909 je cerkev poslikal furlanski slikar Osvald Bierti iz Gemone, dobila pa je tudi vitraže, kakovostni izdelek delavnice iz Innsbrucka.
V starem mestnem jedru si lahko ogledate tudi stavbe, kjer se je začelo razvijati šolstvo v Sevnici. Prva učilnica »stara šola« je bila v današnji Omerzovi hiši (južno od cerkve), ki so jo uredili leta 1801. Ob gradnji nove farne cerkve (po požaru 1854) so v stari šoli povečali okna v učilnici in učiteljevem stanovanju, kar je bila za takratne razmere velika pridobitev, ki je pozitivno vplivala na delovne in življenjske razmere. Začeli so pouk in prakso sadjarstva. Na južnem pobočju sevniškega gradu je bila leta 1871 zgrajena nova trška šola s štirimi učilnicami (leta 1892 dozidana na zahodni strani). Ob odprtju je v šolskem letu 1871/72 sprejela 236 učencev.
Cerkev sv. Florijana je bila pisno omenjena že leta 1433, konec 17. ali v začetku 18. stoletja pa je doživela večje oblikovne spremembe. Gre za enega zelo poznih in že povsem gotskih primerov romanskega stavbnega nasledstva. V letih od 1997 do 1999 je bila odkrita in restavrirana gotska freska sv. Krištofa na zunanji južni steni ladje. V letih od 1999 do 2001 so potekala dela v prezbiteriju, kjer so restavratorji odkrili gotske freske furlanske smeri. Cerkev ima tri oltarje.
Ko si ogledate vse znamenitosti, je vsekakor čas, da se malce okrepčate in tipična trška gostilna pri cerkvi je vsekakor dobra izbira. Sedanja hiša je bila zgrajena konec petdesetih let 19. stoletja, gostinsko dejavnost pa sledimo od šestdesetih let istega stoletja. Najemnik v začetku 20. stoletja je na dvorišču imel celo pokrito kegljišče. Sredi 20. stoletja je gostilna dobila nove lastnike in zdaj jo uspešno vodi že tretji rod te družine. Znana je predvsem po prvi slovenski salamijadi, ki je bila tam leta 1962. Od takrat je vsako leto organizirana na dan mučenikov, 10. marca, ko je vstop dovoljen samo moškim.
Iz gostilne se po označeni pešpoti čez grajsko pobočje odpravite še na grad. Najprej se ustavite pri Lutrovski kleti, ki naj bi nastala v sredini 16. stoletja. Zgraditi jo je dal takratni zakupnik gradu baron Janez Khisl, ki je bil vnet privrženec nove Lutrove vere. Zadnja lastnica gradu, grofica Matilde Acro Zinnberg, je v kleti uredila grobnico za svojega moža in hči. Glavni sestavni del Lutrovske kleti je poslikava, ki je prvotno zajemala vso notranjost prostora. Po načinu slikanja gre za redek primer slikarske tehnike v oljni temperi na običajni slikarski podlagi. Lutrovska klet je bila nazadnje prenovljena v letu 2004. V njej redno potekajo različni koncerti in preostale prireditve, saj je izredno akustična.
Od Lutrovske kleti je le še nekaj korakov do balkona pred vhodom v grad, kjer se vam razprostre čudovit razgled na Glavni trg in vse znamenitosti, ki ste si jih ogledali.


Urška Colner, KŠTM Sevnica

Všečkaj objavo


Oceni objavo


Oglejte si tudi