V soboto, 6. 6. 2015 smo se invalidi Zasavja in Posavja zbrali v Podkumu pri gostišču Čop, od koder je do vrha Kuma še kakšni dve uri hoda. Prireditveni prostor je bil pod šotorom v lepem naravnem okolju. Organizatorji  so vedeli, kam  nas morajo povabiti. Ekipa, ki nam je pripravila odlično hrano, se ponaša z raznimi priznanji v kulinariki, nazivi kuharskih mojstrov, samo gostišče pa z nazivom Gostilna Slovenija. V stari hiši  je na ogled  lep gostinsko-lovski muzej. 

Zasavska društva Trbovlje, Zagorje ob Savi, Hrastnik in združeni občini Litija in Šmartno so nam pripravili  kulturni program. Kar nekaj čudovitih zborovskih pesmi smo slišali, po taktih ansambla pa smo veselo zaplesali. Potekala so razna tekmovanja, najboljšim so razdelili nagrade. Ugibali smo tudi, kako dolgo salamo so nam predstavili. Srečnež, ki je uganil do milimetra točno dolžino (190 cm),  je salamo odnesel domov. Nagovorili so nas organizatorji, gostje in župan občine Zagorje, Matjaž Švagan. Med društvi je odslej sklenjen dogovor, da postanejo srečanja tradicionalna. Drugo leto smo za organizacijo na vrsti Posavci. Potrebno bo izbrati primerno lokacijo, kajti tokrat nas je bilo več kot štiristo. 

Vsaka lepa stvar hitro mine, tako je bilo tudi s tem prijetnim druženjem. Stkala so se nova poznanstva. Meni osebno je bilo posebno doživetje srečanje z nekdanjimi sodelavci (invalidi) po 35 letih. Starost, zgubani obrazi in tudi invalidne deformacije niso onemogočile prepoznave. Presenečenje in veselje je bilo nepopisno. Moja vnučka Ajda (najmlajša članica DI Sevnica)  je v tem še posebno uživala in vse opaženo zavzeto presojala. Pozno popoldne smo se vsi vrnili v Sevnico enotnega mnenja, da smo preživeli čudovit dan. Vsem, ki se nam niso pridružili, je lahko žal.

                                                                                         Marjana DERSTVENŠEK

foto: Marta Brežan