Gospod Mitrović, je znanje iz tekmovanja Matemček uporabno v življenju? S katerimi predmeti se povezuje?
Ne, znanja iz tega tekmovanja ne moremo prav veliko uporabljati v vsakdanjem življenju. Predstavljajte si, da nekdo gradi stopnice. Znanje matematike in logike mu  koristi, saj mora izračunati, koliko materiala bo porabil, koliko ga bo to stalo ... Potrebuje torej znanje matematike, ki je pomembno za vsakdanje življenje, brez nje bi se težko znašli. Meni osebno se zdijo najlepše naloge, pri katerih je treba razmišljati in ne računati - delati po nekih pravilih in formulah. Matematika se mi zdi zelo lep šolski predmet.
 
Gospa Kranjc, slišala sem, da se pripravljate že na novo tekmovanje z naslovom Logične pošasti. Je to res?
Da, priprave na tekmovanje so že v teku. Z gospodom Milanom se trudiva, da bi pri otrocih spodbudila logično razmišljanje, da sami rešujejo naloge in se na koncu učijo iz svojih napak. Pri matematiki je najbolj pomembno, da imajo otroci veselje do tega predmeta, da so vztrajni in ne obupajo že takoj, ko vidijo nalogo. Ne smejo si jo predstavljati kot problem, temveč kot izziv, ki ga rešijo z znanjem in svojim načinom razmišljanja. Potrebujejo pa tudi pogum za to, da se lotijo nalog.

Kakšne naloge pa ste reševali na Mathemčku? So bile naloge zelo zahtevne?
Učenci so sestavljali mreže, določali ogljišča, sestavljali kocke, itd. Res so se izkazali, saj to nikakor ni preprosto tekmovanje. Ne da se ga primerjati z matematičnim Kengerujčkom ali s tehničnim risanjem, niti z risanjem v 3D tehniki.

May, kako in kje si se pripravljal na tekmovanje?
Tekmovalci smo hodili na krožek, kjer smo dobili naloge.

Kateri so tvoji najljubši predmeti in zakaj?
Športna vzgoja, spoznavanje okolja in matematika. Rad se gibam in spoznavam živali, a najrajši računam.

 Ana, je bilo tekmovanje težko? Katera naloga se ti je zdela najtežja?
 Ni bilo težko. Najtežja je bila naloga, pri kateri smo vrteli kocko.
 Kako se počutiš, ker si dosegla zlato priznanje?
 Fino.
 
Jaka, si vesel svojih uspehov?
Ja, zelo. Pa saj naloge niso bile tako težke. Že prej smo se pripravljali, dobili smo naloge, jih rešili in naslednji dan skupaj z učiteljema pogledali še rešitve.
Katera naloga je bila najlažja in katera najtežja?
Najlažja je bila prva naloga, kjer smo morali delili. Najtežje pa se mi je zdelo sestavljanje kocke.

Kot vidite, smo lahko ponosni na učence naše šole, ki vedno dobijo kakšno priznanje. Veselimo se njihovih uspehov in držimo pesti, da se bodo izkazali tudi na Logičnih pošastih.

Ana Trbovc, 8. c

OŠ Sava Kladnika Sevnica