Prvo leto je hitro minilo in tudi trenutki, ko smo spoznavali osnove branja in pisanja. Kmalu smo se znašli v četrtem razredu. Takrat je šlo popolnoma zares, dobivali smo prve ocene. Vzdušje med nami se je spremenilo, učenje smo začeli jemati resneje. Predmetnik je postajal vsako leto težji in  napornejši, ocen je bilo vedno več. Tudi med seboj smo se imeli  vedno raje in postajali smo najboljši prijatelji. V šestem razredu so se nam pridružili še sošolci iz Loke in Studenca. Vedno smo se bali, da nas bodo razdelili v druge oddelke in pomešali med seboj. Postali smo prva generacija, ki je ostala skupaj. V tako številčnem razredu pa nikoli ni bilo dolgčas!

Kljub vsemu pa se najraje spominjamo dni, preživetih v šoli v naravi. Tam se nam je vedno kaj lepega zgodilo in vtisnilo v srce. Zanimivi so bili vsi šolski odmori, ki smo jih izkoristili za klepet in druženje. Prav tako pa nam tudi med poukom ni bilo dolgčas. Vsak učitelj se je vedno potrudil, da nam je popestril svojo uro in dal zadolžitve, ki smo jih z veseljem opravljali. V vseh devetih letih pa smo stkali tudi pristna prijateljstva in marsikdo se je srečal s prvo ljubeznijo.

Saj veste, to je čas prvih sramežljivih pogledov, klepetov v neskončnost, zardevanja, trenutkov, ki se nam bodo za vedno vtisnili v spomin.

Tako, pa smo na zadnji stopnički. Čez nekaj dni bomo preskočili še zadnjo oviro na poti življenja. Vsi že razmišljamo o novih dogodivščinah, ki nam bodo prekrižale pot. Vsega tega pa nikoli ne bi doživeli brez učiteljev, ki so nam vseskozi dajali življenjske napotke in nas s svojimi izkušnjami usmerjali po pravi poti.

Preprosto HVALA vsem strokovnim delavcem za znanje, vrednote ter življenjska spoznanja, ki ste nam jih posredovali, čistilkam, ki so vedno pospravile ves nered za nami, in hišnikoma za različna popravila. Pa tudi kuharicam, ki so skrbele, da nikoli nismo bili lačni.

Končuje se šolsko leto 2013/2014, a prijateljske vezi in spomini na osnovno šolo bodo za vedno ostali.

Franja Vovk, Anja Lužar, 9. b

OŠ Sava Kladnika Sevnica