Učenci 6. a in 6. c OŠ Sava Kladnika Sevnica smo se v ponedeljek, 10. 10. 2016, odpravili v šolo v naravi na Vojsko. Tam smo se pet dni spoznavali, se igrali ter zabavali, saj se je program imenoval Spoznajmo in povežimo se.

Učitelji so nam pripravili različne igre, ki so temeljile na samopodobi, samozavesti ter medsebojnih odnosih. Pomerili smo se v kričanju ter spretnostnih igrah, se igrali igre z žogicami ter baloni ter se preizkusili tudi v kvizu. Ta kviz ni bil navaden, saj so bili po prostorih doma skriti listki z vprašanji, ki smo jih najprej morali poiskati ter na njih nato še odgovoriti. Skupinsko delo je pripomoglo k temu, da so nastale odlične slike z različnimi motivi. Naredili smo tudi idrijske žlikrofe (njihovo tipično jed) ter se preizkusili v klekljanju idrijske čipke. Nastale so zelo lepe zapestnice. To delo je šlo dobro od rok tako fantom kot dekletom. Veliko smo tudi hodili v naravo. Eden izmed naših pohodov je bil tudi Hudournik, na katerega smo po dveh urah dolge hoje uspešno prišli vsi. Zakurili smo taborni ogenj, na katerem smo spekli hrenovke, si zapeli nekaj pesmi in se poigrali v spretnostni igri s palicami. Tudi ta igra nam je bila zelo všeč, saj si moral hitro ter spretno uloviti sosedovo palico po navodilih učitelja.  Zabavali smo se tudi na nagajivih igrah, na katerih smeha ter veselja ni primanjkovalo. Imeli smo tudi igre, ki so bile izvedljive le, če je skupina res sodelovala. Iz enega kota telovadnice do drugega smo morali prenesti frnikolo le s pomočjo cevi, z zavezanimi očmi smo morali z vrvjo narediti določen lik po navodilih učitelja ter iz enega vedra v drugega prenesti stiropor brez dotikanja veder z rokami. Ta igra je bila zelo težka, saj smo morali res vsi sodelovati in si med seboj pomagati. Ogledali smo si lahko tudi živali, se dotaknili kače ali pa si jo celo nadeli za vrat. Ves čas nas je v učilnici spremljal legvan, ki se je ponosno kazal ter se sprehajal skozi vso učilnico. Na koncu smo se preizkusili tudi na lovu za skritim kradljivcem, ki je ukradel ogrlice ter bisere. V okolici doma smo morali iskati namige,ki so nas na koncu pripeljali tudi do zaklada, ki ga je tat skril. Ker pa šole v naravi ni brez predstavitve sob, smo uživali tudi v teh nastopih. Sobe so se nam predstavile s skečem, plesom ali pa petjem. Na koncu je sledil tudi ples.

V šoli v naravi nam je bilo zelo všeč, saj smo se veliko igrali, se zabavali ter se bolje spoznali med seboj. Domov nismo prinesli le spominkov in spominov, temveč tudi veliko novega znanja. Hvala učiteljem v CŠOD Vojsko, razredničarkama in spremljevalki, staršem in sevniški šoli.

Ana Prosenik, 6. a