Rada bi bila

Rada postala bi kot megla nevidna,

močna kot lev in kot srna previdna,

vsaj za trenutek kot duh brez telesa

v neslišnost noči šla iskat bi čudesa.

Skozi napev vetra bi rada govorila,

iz sivih senc v dan bi se izlila,

z dežno kapljico bi padla na obraz

in ne priznala,da sem to jaz.

Bila bi perut,ki vse toplo objame,

dih mehkobne topline vsake mame.

Rada bi bila jutranje zarje poljub

in korak na poti izpolnjenih obljub.

Bila bi nedorečena beseda,ki jo objame tišina,

čas,ki se ustavi ob delčku dragega spomina.

Rada bi bila vihar,ki odganja samote

in morje globoko,valovito dobrote.

Rada bi bila cvetoča,neskončna pot,

brez dvomov,strahov,obupa in zmot,

reka upanja,ki duši vse trpljenje

in kapljica smisla za novo življenje.

                                                   Tanja Košar