Večkrat je že bilo napisano: svet se je ustavil, a življenje teče dalje. Smo v času pred prvomajskimi prazniki, ki bodo letos zagotovo drugačni. Vendar letos načrtov ne bomo spreminjali zaradi slabega vremena, kot se nam to po navadi naredi. 

Zaradi ukrepov za zajezitev epidemije zaradi covida-19 smo prisiljeni ostati v domači občini. Torej prazniki bodo drugačni, vendar to ne pomeni, da nujno slabši. Kres in tudi mlaj lahko postavimo doma. Mogoče bosta manjša, bomo pa s tem ohranjali tradicijo praznika dela. 

Ali bo torej letos res vse drugače? Boste rekli: Kaj pa pohod na Lisco? Lisce vsekakor ne smemo in ne želimo pozabiti. To je naša najbolj priljubljena pohodniška točka, ki vsako leto, posebej še za 1. maj, privabi veliko ljudi. Tudi letos jih bo. Zagotovo. Nanjo se lahko povzpnemo iz več smeri. Iz Brega. Prek Zajčje gore in mimo Jošta. Pa iz Krakovega. In Jurkloštra. In iz Pekla. Mogoče letos poskusimo kakšno novo pot?

Vsekakor pa je občina Sevnica polna drobnih draguljev, ki smo jih mogoče pozabili, mogoče pa zanje niti nismo vedeli. Naj vas s tem člankom spomnim samo na nekatere.

V Lamperče mimo sv. Roka

Iz Sevnice se po Prvomajski ulici (mimo bazena) napotimo do zadnje hiše na levi strani, pri kateri bodimo pozorni na stezo, ki nas pred njo popelje levo v gozd. Po gozdu in nato po travniku gremo strmo navzgor in kmalu bomo na Sv. Roku (naselje Drožanje). Desno je cerkev sv. Roka, mi pa zavijemo levo po cesti do kmetije in naprej po cesti desno, nato pa se držimo levo v gozd. Markacije nas popeljejo s ceste na stezo mimo dveh zidanic, pred tretjo se povzpnemo po kamnitih stopnicah navzgor do domačije in cerkve na Lamperčah. Iz Lamperč zavijemo po cesti desno. Markacije nas pri prvi hiši popeljejo levo v gozd na traktorsko pot. Po gozdu in pozneje travniku se spuščamo do asfaltirane ceste, ki pelje na Metni Vrh. Zavijemo desno malo navzdol do Drožanja. S ceste gremo levo. Sledimo markacijam do zadnje hiše in zavijemo desno in po travniku naprej.

Pred sabo že vidimo cerkvico na Žabjeku. Prečkamo Drožanjski potok, se malo dvignemo in že smo v zaselku Žabjek (naselje Metni vrh), kjer je tudi cerkvica sv. Lovrenca. Od cerkvice se po asfaltni cesti spustimo v dolino proti Drožanjski cesti. 

Kje je najdebelejša bukev v Posavju?

Bukev je v kraju Primož in je najdebelejša bukev v tem delu hribovja. Imenuje Ruparjeva bukev. Do nje pridete tako, da greste od ribnika v Lokah, po cesti proti vasi Dolnje Impolje. Ko se nad dolino Javorje na desni strani konča gozd, zavijete dvesto metrov proti robu gozda. Petdeset metrov navzdol v gozdu najdemo najdebelejšo bukev našega območja. V prsni višini meri 487 cm obsega ali 155 cm premera. Dokaj nizko se razveji v šest debelih vrhov.

Ribnik v Krmelju 

Včasih so v Krmelju kopali rudo. Kot posledica rudarjenja sta na mestu izkopavanj nastala dva ribnika: en večji in en manjši. Ribnik Krmelj je večji in je na JV delu Krmelja, 800 metrov od ceste Krmelj – Gabrijele. Za bogato zalogo rib v njem skrbi Ribiška družina Sevnica, zato Krmelj privablja številne ribiče, ki se želijo sprostiti ob ribolovu sredi narave. Okolica ribnika je zelo lepo urejena, ima veliko zelenih površin in tudi igrišča za tenis, košarko, mali nogomet in prostor za piknik, zato ribnik privabi tudi veliko sprehajalcev.

Malkovec, naravni amfiteater v naši občini

Izlet začenjamo malo pred Tržiščem pri odcepu ceste za Vodale, kjer parkiramo. Pot nadaljujemo ob potoku kakšnih 200 m. Nato prečkamo potok Sklepnico in poiščemo zaraščeno pot, ki se vzpenja po grebenu. Tega se zdaj držimo in po 20 minutah pridemo na veliko jaso.

Po položnem grebenu nadaljujemo pot skozi gozd, od koder pridemo pred zaselkom Medvejek (naselje Malkovec) na široko raven s travniki in njivami. Pot nas vodi po asfaltirani cesti desno od ceste, ki pelje iz Tržišča na Malkovec. Tu je tudi markirana planinska pot. Desno bomo po 100 m že na grebenu naselja Malkovec. Nekaj sto metrov naprej na levo proti vzhodu smo pri spomeniku NOB. Za to pot bomo potrebovali 40 minut.

Kako do skalnih mož in srnjaka na Pečju?

Pot začnemo v Stari Sevnici na trgu ali pri blokih Pod Vrtačo. Kakšnih 30 m pred železniškim prehodom na Gobovcih zavijemo levo po ozki cesti po pobočju strmo navzgor. Ko pridemo do domačij in do asfalta, pri tretji hiši zavijemo desno med hišo in gospodarskim poslopjem, takoj za gospodarskim poslopjem pa še enkrat desno navzdol proti gozdu. Tu na gornjem robu strmine najdemo stezico, ki nas levo nad strmino vodi proti skalnim možem. Legenda o skalnih možeh in škrjančkih sega že v čas Ajdov. Skalni možje so površinski geomorfološki spomenik. Sestavljeni so iz več kot 30 m visokih stolpov s krušljivo kamnino.

Prvi skalni mož od zgoraj ni tako viden, malo naprej pa nas bolj shojena stezica pelje desno do druge skale, kjer sta zidani kamen in silhueta srnjaka.  Do tu bomo iz Sevnice hodili 25 minut.

Ta mesec bi članek morala nasloviti namigi za premik. Več jih je, ker bomo med prazniki imeli mogoče več časa za kakšen pohod. Ne pozabite na primerno opremo in varnost ter ne pozabite upoštevati ukrepov v zvezi z epidemijo. Predvsem pa ostanite zdravi.

Urška Colner,

KŠTM Sevnica