Alenka Krenčič Zagode se je rodila kot edinka očetu, izvrstnemu glasbenemu pedagogu in zborovodji Viktorju Krenčiču, in materi Majdi, rojeni Medic. Po osnovni šoli v Sevnici in gimnaziji v Brežicah je nadaljevala študij na Medicinski fakulteti v Ljubljani in diplomirala 30. septembra 1978. Zaradi materine bolezni je ostala v domačem kraju in na začetku novembra 1978 nastopila prvo službo v Zdravstvenem domu Sevnica. V njem pa se je kot stomatolog zaposlil tudi njen soprog Pavel Zagode.
V Zdravstvenem domu Sevnica je najprej delala v ambulanti splošne medicine, dežurala, delala v ambulanti za borce, po opravljenem podiplomskem študiju iz Varstva žena in mladine pa nadaljevala delo v otroškem in šolskem dispanzerju ter po bolezni zdravnice Marije Rott Pesjak v ambulanti za žene oz. Dispanzerju za žene.
1. Spoštovani, prebivalke in prebivalci občine Sevnica vas poznajo kot prijazno in strokovno zdravnico s posluhom za ljudi in njihove tegobe. Kako je potekala vaša poklicna pot?
Po osmih letih polivalentnega dela sem dobila možnost specializacije ginekologije in porodništva, opravljala pa sem jo v Splošni bolnišnici v Celju in Univerzitetnem kliničnem centru v Ljubljani (Klinika za ginekologijo in porodništvo in Onkološki inštitut). Dne 5. aprila 1990 sem uspešno končala specializacijo in se kljub mikavni ponudbi zaposlitve v Splošni bolnišnici Celje vrnila v Sevnico in tukaj že 28 let skrbim za reproduktivno zdravje naših žena.
2. Katere so bile vaše dodatne naloge poleg ambulantnega dela?
V vsem tem času sem opravila številna dodatna izobraževanja. Vrsto let sem vodila in tudi aktivno predavala v šoli za starše v Zdravstvenem domu Sevnica, na področju preventive in reproduktivnega zdravja žena predavala v osnovnih in srednjih šolah, društvih, Rdečem križu, U3 in za razne ciljne skupine. Vsa leta po specializaciji sem predavala v sklopu izobraževanj zdravnikov in diplomiranih medicinskih sester – pripravnikov na Inštitutu za varovanje zdravja v Celju. Dve leti sem bila predsednica Združenja ambulantnih ginekologov Slovenije.
3. Ste soustanoviteljica Posavskega in Obsoteljskega društva za boj proti raku, ki deluje v sklopu Zveze društev za boj proti raku Slovenije. Kdaj je bilo društvo ustanovljeno in s kakšnim namenov, kako pa tudi deluje?
Društvo je bilo ustanovljeno jeseni 1998, deluje v sklopu Zveze društev za boj proti raku Slovenije. Društvu predsedujem od ustanovitve, torej 20 let. V teh letih smo naredili veliko za promocijo društva, aktivno sodelovanje in izobraževanje okoli 1200 članov, na delavnicah, predavanjih in treningih, za aktivno sodelovanje s šolarji in dijaki z zdravstveno-vzgojnimi vsebinami ter z drugimi društvi in organizacijami.
4. Dobili ste tudi zlato plaketo Zveze društev za boj proti raku Slovenije. Kaj vam to priznanje pomeni?
Zveza Slovenskih društev za boj proti raku, ustanovljena leta 1984, je skupaj z regijskimi društvi med nevladnimi organizacijami najstarejši in najpomembnejši nosilec preventive na področju raka. Sodelovanje s kolegi in načrtovanje aktivnosti je bilo zame še poseben izziv in zadovoljstvo. Ob pogledu na plaketo ponovno zaživijo spomini na delo, številna srečanja s člani na tradicionalnih druženjih v Termah Čatež pa so nepozabni spomini na preteklo obdobje.
5. Vaš delovnik je glede na vse povedano precej zaseden. Kaj pa radi počnete v prostem času? Kaj vas sprosti in vam napolni baterije za vsakodnevne obremenitve?
Zadnji dve leti me osrečujeta vnuka, Zala in Nejc, sicer pa zelo uživam v naravi, v delu na vrtu, druženju s prijatelji, zelo rada potujem in se utrjujem s plavanjem.
6. Kaj vam pomeni družina?
Največ in vse!
7. Morda še kakšen napotek za življenje?
Zelo so pomembni skrb za lastno zdravje, znanje, optimizem in dobra volja! Nasmeh na licu, zaupanje v ljudi omili, lahko pa tudi prežene marsikatero težavo. Vsakdo naj se zave, da ima dve roki: eno, da pomaga sebi, in drugo, da pomaga tistemu, ki pomoč potrebuje. Tudi na moji poklicni poti ostaja mnogo dogodkov in odločitev, ki so velikokrat dali sadove na tako zahtevnem področju bolezni in zdravja. V obdobju, ki prihaja, si želim nadaljevati poslanstvo in najti v njem čim več zadovoljstva.
Pogovarjala se je: Alenka Kozorog
