Naselbina je bila v preteklosti večkrat raziskana in je v literaturi ena najbolj opisanih postojank. Številni odkriti in raziskani objekti so omogočili oblikovanje dokaj jasne podobe nekdanje naselbine. Cerkveni kompleks na vrhu grebena so obdajali zbiralnik za vodo in številni stanovanjski objekti, raztezali pa so se po celotnem grebenu. Naselbina je bila še dodatno varovana s kamnitim obzidjem, ki je sledilo obliki že naravno dobro zaščitenega grebena.   

Da gre za eno pomembnejših naselbin tega časa pri nas, priča predvsem kompleks treh cerkva. Tovrstni kompleksi so v vzhodnoalpskem svetu zelo redki in dajejo slutiti, da je naselbina najverjetneje predstavljala takratni škofovski sedež.     

Kljub številnim raziskavam v preteklosti nekatera vprašanja še ostajajo nerešena in kljub razmeroma dobremu poznavanju naselbine se zdi, da ta skriva še marsikatero presenečenje.  

Eno ključnih vprašanj nedvomno ostaja velikost naselbine. Na podlagi dosedanjih raziskav je velikost omejena na osrednji greben trikotne oblike in velikosti 140 x 60 m. Medtem ko je rob naselbine na severnem, južnem in vzhodnem delu grebena, obdanem z obzidjem in zaključenim s strmim pobočjem, razmeroma jasen, ostaja nejasen njen zahodni del. Na tem delu se raztegnjeno sedlo  grebena nadaljuje še dobrih 100 m v zahodni smeri in se nato postopoma dokaj položno spušča proti ledinama Konopleš in Mačkovec. Širina grebena meri dobrih 30 m, južno in predvsem severno pobočje pa ostajata precej strma.

Da moramo nadaljevanje naselbine domnevati na zahodnem delu grebena, nakazujeta njegova oblika in to, da pomeni zadnji nepretrgano nadaljevanje grebena, na katerem se razteza znani del naselbine.

Nadaljevanje naselbine na zahodnem grebenu je nakazal že dr. Timotej Knific, vodja raziskav Narodnega muzeja med letoma 1983 in 1986, ko je na začetek zahodnega grebena že lociral dva objekta (št. 18 in 19 na skici).

(SKEN TLORISA NASELBINE)

Prav domnevno nadaljevanje naselbine proti zahodu je bil razlog krajšega topografskega ogleda, ki smo ga v dogovoru s pristojno konservatorko Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije OE Celje Danijelo Brišnik opravili letos avgusta arheologi Skupine STIK (Samo Hvalec), geolog dr. Tomaž Verbič (Arhej, d. o. o.) in predstavniki upravljavca KŠTM Sevnica (Rok Petančič, Matej Imperl).

Namen ogleda je bilo geološko in arheološko ovrednotenje potenciala nadaljevanja naselbine na podlagi sledi vidnih na današnji površini sedla, predvsem njihovem izdanjanju v topografskih (oblikovnih) sledeh in morebitnih ohranjenih ter še vidnih strukturah na površini grebena.

Kljub gosti poraščenoti sedla je bilo mogoče na več mestih po celotnem grebenu prepoznati topografsko izražene neobičajne (glede na naravne razmere) oblike.  Te se najpogosteje kažejo kot »udrtine«, bolj ali manj pravilnih oblik, v katerih se skrivajo morebitni tlorisi nekdanjih objektov. Najizrazitejši tovrstni »udrtini« smo opazili na obeh robovih grebena, približno 15 m zahodno od »sedla«, ki poteka pod urejenim delom najdišča.

Še prepričljivejši dokaz nadaljevanja naselbine na zahodnem grebenu je odkritje ostankov kamnitih zidov, utrjenih z malto, na katere smo naleteli na štirih mestih na severnem in južnem delu grebena.

Kamniti bloki v temeljih večinoma pripadajo dolomitu, nekaj je tudi plastastega apnenca. Ob ostankih zidov se pojavljajo posamezni kosi litotamnijskega apnenca in kremenovega peščenjaka. Medtem ko sta apnenec in dolomit v matični podlagi tal, so presenetljivi predvsem kosi kremenovega peščenjaka, ki ga v matični podlagi nismo opazili. Ti kosi so bili najverjetneje na najdišče prineseni od drugod in bi utegnili biti ostanki oz. fragmenti žrmlj.

Predvsem na severnem delu grebena se zdi, da je velik del robnih zidov ob »udrtinah« nad strmim pobočjem preprosto padel oziroma zdrsel navzdol po strmem pobočju.

Na podlagi videnega lahko torej sklepamo, da je bil tudi zahodni greben Ajdovskega gradca v preteklosti nedvomno poseljen in čeprav videnih ostalin v tej fazi časovno še ne moremo opredeliti, se zdi njihova pripadnost poznoantični naselbini in s tem njeno nadaljevanje na zahodni greben najverjetnejša razlaga. Nadaljnje raziskave bodo pripomogle k odkrivanju zanimive zgodovine in dodatni oživitvi Ajdovskega gradca, ki postaja tudi čedalje bolj priljubljena turistična in izletniška točka.

Zapisali: Samo Hvalec, dr. Tomaž Verbič, Rok Petančič

Vir:

Knific, dr. Timotej (1994) Vranje near Sevnica: A Late Roman Settlement in the Light of Certain Pottery Finds, Arheološki vestnik 45, Ljubljana

Kako do Ajdovskega gradca?

Arheološki park Ajdovski gradec je 5 km iz Sevnice proti Blanci (cesta proti Krškem ob levem bregu reke Save). Iz starega mestnega jedra Sevnice se peljemo proti Krškemu po levem bregu Save. V naselju Gornje Brezovo zavijemo levo proti Lončarjevemu Dolu in nadaljujemo naravnost. Vse do vasi Vranje so postavljene ob cesti usmerjevalne table. V Vranju je urejeno in označeno parkirišče (tudi za avtobuse). S parkirišča v vasi do vrha Ajdovskega gradca je okoli 15 minut zmerne hoje po urejeni dostopni poti.

Vabilo

V prihodnjih tednih bodo v sklopu projekta EU IPA Rojstvo Evrope, Ponovno prebujena arheološka najdišča – sodobna interpretacija dediščine kot temelj kulturnega turizma na Ajdovskem gradcu potekale številne izkustvene arheološke delavnice za učence osnovnih šol, in sicer 11. septembra, 18. septembra, 1. oktobra, vse dni z začetkom ob 8.30 in 10.30. Delavnice trajajo 90 minut. Vsi lepo povabljeni k ogledu delavnic, še posebno domačini iz Vranja in bližnje okolice. Vsi, ki bi želeli tovrstne delavnice tudi izvajati, vabljeni na usposabljanje za animatorje za vodenje arheoloških delavnic, ki bo v soboto, 6. septembra 2014, na sevniškem gradu. Več informacij dobite na spletni strani: www.ajdovski-gradec.com. Prijazno dobrodošli.