Letos smo se že šestič po vrsti v organizaciji Turističnega društva Šentjanž v počastitev krajevnega praznika odpravili po poteh Milana Majcna.

Goste jutranje meglice so obetale prelep jesenski dan. Okrog trideset pohodnikov, tokrat v večini domačinov, se nas je zbralo pri spomeniku v Šentjanžu. Po okrepčilu s čajem gospe Mete Repovž, Repovževimi jabolki, Cvetinmajstrom in sadnim kruhom smo se odpravili na okrog 13 km dolgo pot. Rodil se je barvit jesenski dan in kot nalašč ga je bilo preživeti v naravi. Vedno znova smo ugotavljali, da je povsod lepo, a doma daleč najlepše. Na žalost se večkrat sploh ne zavedamo, v kako lepih krajih živimo. Med potjo smo se ustavili pri Juntezu v Primštalu, kjer smo pomalicali in se okrepčali s cvičkom iz Jazbine. Pred vzponom proti Murncam je okrepčilo še kako prav prišlo. V Murncah nas je pričakalo lepo urejeno spominsko obeležje, za kar se moramo tudi na tem mestu lepo zahvaliti Reziki in Janezu Repovžu, ki zgledno skrbita za urejenost kraja, na katerem sta Milan Majcen in Janči Mevželj pred 74 leti izgubila življenji. Gospa Marija Kramžar nas je pocrkljala s kuhanim kostanjem in Cveta Jazbec nas je malo spomnila na dogajanje pred skoraj tri četrt stoletja.

Prijetno utrujeni in dobre volje smo se odpravili v dolino, kjer smo sklenili tudi letošnji Pohod po poteh Milana Majcna. Bilo je lepo, veselo in domače. Na snidenje naslednje leto!

Petra Majcen