PRIJETNA ZADNJA SEPTEMBRSKA NEDELJA V ŠENTJANŽU IN TEDEN PRED TEM

Zadnjo septembrsko nedeljo je bil v Šentjanžu kljub deževnemu vremenu lep dan. Že trinajsto leto zapored je bil namreč namenjen Šentjanški tržnici, kjer so rokodelci in gospodinje ter učenci OŠ Milana Majcna Šentjanž na ogled in na prodaj postavili svoje izdelke in dobrote. Organizator dogodka je vsa ta leta Turistično društvo Šentjanž, ki je še enkrat znova dokazalo, da ga tudi vreme ne ustavi pri izvedbi prireditve, ki jo je seveda najlepše izvesti na prostem, tokrat pa jo je bilo prisiljeno v večini prestaviti v kulturno dvorano. Kako željni so tovrstnih dogodkov so dokazali tudi obiskovalci, ki jih kljub vremenu ni bilo malo. V sklopu dogajanja se je prav tako v kulturni dvorani zgodila otvoritev razstave del letošnjega, prav tako že srečno trinajstega, ArtEka Šentjanž, ki je v začetku julija potekal na Felicijanovi domačiji v Peklu pri Šentjanžu. Otvoritve so se udeležili tudi sodelujoči umetniki Vladimir Leben iz Sevnice, Klavdia Kolarič iz Gornje Radgone, Beno Artnak iz Maribora, Vinko Cankar iz Vrhnike, Lojze Kalinšek z Brnika, Tone Zgonec iz Boštanja, Nena Bedek, Ana Jazbec in Matic Svažič iz Sevnice ter umetniška vodja vseh ArtEko dogodkov Jerca Šantej, ki je navzoče tudi nagovorila. Prisotne sta pozdravila tudi župan Občine Sevnica Srečko Ocvirk in predsednik krajevne skupnosti Šentjanž Boštjan Repovž. Otvoritev je z glasbenim vložkom popestril mladi saksofonist Tit Knez Majcen. Po končani otvoritvi je sledil prikaz izdelave različnih izdelkov iz ličkanja. Deževna zadnja septembrska nedelja je bila v Šentjanžu prijetna in doživeta, dež, ki nas je vse stisnil v premajhno šentjanško kulturno dvorano pa nas je tako še bolj povezal.

Septembrsko lepo vreme pa smo teden pred tem v Turističnem društvu Šentjanž izkoristili za otvoritev Knapčeve bukvarne pri Črni mlaki na Rudarski tematski poti Tk pav. V sredo smo v sklopu dogodka učence druge triade OŠ Milana Majcna Šentjanž povabili na poučno kulturno – naravoslovno obarvano popotovanje na Tk pav. Do Črne mlake jih je popeljal biolog Dušan Klenovšek, ki jih je med potjo opozarjal na naravne danosti gozda. Tako so med drugim lahko pobožali močerada, opazovali žabo, poizkusili zajčjo deteljo in vohali smrdečo gobo. Pri duglaziji je prisotne pozdravila in povedala svojo zgodbo gospa Duglazija, ki jo je odlično uprizorila Cveta Jazbec. Pot se je nadaljevala do Črne mlake, kjer pa je vse skupaj pričakal slovenski pisatelj, komik, igralec, raper in prevajalec Boštjan Gorenc – Pižama, ki je nepozabno predstavil svojo Pozabljivo kapico ter Rusico in grdino, ki so zaživele v neokrnjenem gozdnem okolju. Po navdušujoči pripovedi je gost pomagal otvoriti Knapčevo bukvarno sredi gozda, kamor so učenci vložili tudi svoje knjige, ki so jih prinesli s seboj. Na ta način je rudarska tematska pot Tk pav zaživela v novi, do sedaj še neodkriti vlogi. Vabljeni na meditacijo in prebiranje k Črni mlaki, kjer si lahko knjigo v Knapčevi bukvarni tudi izposodite oz. jo nadomestite z drugo, ki jo prinesete od doma.