V skladu s programom aktivnosti za letošnje leto je bil 28. 5. 2016 organiziran izlet za člane Društva upokojencev Šentrupert. Ob 7.00 uri se je pred Domom Kulture v Šentrupertu zbralo 71 udeležencev, ki so se v lepem vremenu napotili z dvema avtobusoma proti Gorenjski. Sledil je sproščen pogovor v avtubusu in kratek postanek v Radovljici, kjer sta se udeležencem pridružila še dva izletnika. Pot nas je vodila mimo Jesenic, ki se iz železarskega mesta razvija v trgovsko središče. Opazili smo, da so na platoju bivše Železarne zrasli trgovski centri, pa tudi hokejsko dvorano so prenovili.

Na poti proti Kranjski Gori pa smo opazili intenzivne priprave na obisk predsednika Ruske federacije  na Vršiču. Vzdrževalci cest so se namreč končno odločili obnoviti dotrajano cesto med Jesenicami in Mojstrano. Pot nas je peljala mimo Dovjega, od koder je bil čudovit pogled na Triglav, najvišjo slovensko goro. V Kranjski Gori smo se ustavili na avtobusni postaji, kjer smo kupili karte za žičnico, ki vodi na Višarje (Italija). Hotel v bližini je bil ob 9.30 uri še zaprt, kar kaže na to, da se jim pretirano ni treba truditi za pridobitev enodnevnih obiskovalcev.  Po razdelitvi kart smo se napotili proti Italiji in prečkali mejo povsem "evropsko", brez kakršnega koli nadzora.

Ob prihodu na spodnjo postajo žičnice Višarje smo naleteli na presenečenje, saj je bilo na parkirnem prostoru parkiranih veliko vozil in avtobusov s slovensko registracijo. Nekateri udeleženci izleta so imeli ob vstopu v kabinsko žičnico malo strahu, saj so se prvič peljali s takim prevoznim sredstvom, strah pa se je takoj razblinil ob čudovitem razgledu na pokrajino. Na vrhu so se nekateri udeležili slovenske svete maše v cerkvi, ostali pa občudovali razgled na bližnje vršace. Po vrnitvi in obveznem preverjanju številčnega stanja smo se napotili v dolino pod Poncami. Občudovali smo prelep novozgrajen nordijski center in razglabljali, ali bo tudi finančno uspešen, saj je bila gostinska ponudba dokaj klavrna, pa tudi nobenega spominka se ni dalo kupiti. Najbolj kondicijsko pripravljeni so se napotili tudi na vrh planiške velikanke, od koder je res čudovit pogled na celoten kompleks. Iz Planice nas je pot vodila do izvira Save Dolinke v Zelencih. Mnogi udeleženci so izvir prvič videli in se čudili, da iz tako majhnega jezerca nastane tako mogočna reka. Na poti domov smo se ustavili še v Završnici, kjer smo ob občudovanju medveda v kletki in dobrem kosilu zaključili izlet. Polni vtisov smo se vrnili domov v Šentrupert in si obljubili, da se ponovno srečamo, če ne prej pa na srečanju v Kovačevem hribu.

Boštjan Sladič