Obnova društvene stavbe

Društvo upokojencev Šentrupert ima v lasti stavbo na naslovu Šentrupert 44. Stavba stoji v samem vaškem jedru, društvo pa jo je kupilo med predsedovanjem Maksa Kurenta st. leta 1970. Hiša je bila takrat v zgornjem nadstropju še v uporabi, dočim so v spodnjem uradne prostore imeli upokojenci in tudi druga društva. Sčasoma so se društva iz hiše izselila, zgornja stanovalka pa je preminula, tako da je hiša v celoti postala last društva upokojencev. V hiši so se odvijali sestanki ter manjše aktivnosti (pikado, strelstvo, ročna dela) predvsem v letnem času, pozimi pa je bila hiša prazna. Dolga leta je za hišo skrbela mama našega člana in vodje športne sekcije gospa Jaklič.

Društvo nekako ni našlo ustreznih aktivnosti v zimskem času, največji problem hiše pa je bila kurjava. Že prejšnje vodstvo društva je imelo v načrtu obnoviti hišo, bivši predsednik društva Ravnikar Peter pa je v ta namen zbral znatna sredstva. Žal ga je smrt prehitela, tako da so njegovi načrti ostali neuresničeni. Sedanji upravni odbor je pred leti aktivno pristopil k reševanju problematike stavbe, saj je bila ta potrebna nujne prenove. Najprej smo izvedli delovno akcijo in zgornje nadstropje stavbe dobro očistili in odpeljali nepotrebno opremo. Med zapuščenimi stvarmi so se našli tudi zanimivi predmeti, ki so pričali o zgodovini stavbe (napis za mesnico, gostilno, stare zastave, slike), nekatere pa smo odstopili v muzej Deželi kozolcev. Lotili smo se tudi obnove spodnjih prostorov, ki smo jih na novo izolirali in prebelili, kar nekaj problemov pa smo imeli z vlago, ki je začela stavbo dodobra najedati. Po končanju del smo se lotili tudi najbolj perečega problema stavbe, in sicer kurjave. Na podlagi več ponudb in možnosti smo se odločili za gretje z elektriko, tako da imamo sedaj v vseh spodnjih prostorih panele, ki oddajajo toploto. V želji, da bi stavba bolje zaživela, smo del prostorov odstopili tudi Društvu kmečkih žena Šmarnice, ki so si v stavbi same uredile kuhinjo in shrambo po sistemu Hasap. Tako v prostorih pečejo dobrote, ki jih občasno ponudijo tudi občanom in obiskovalcem.

Ker pa nam je prejšnje vodstvo, kot že povedano, pustilo nekaj sredstev, pri obnovi pa smo se racionalno obnašali in za obnovo porabili minimalna sredstva, smo se odločili, da obnovimo ostrešje. Strokovnjak je ostrešje pregledal in ugotovil, da je leseni del zelo dobro ohranjen, ravno tako pa je opeka še uporabna in bi jo bilo škoda zavreči. Tako so se prostovolci (nekateri tudi člani upravnega odbora), člani pohodnikov in športniki zbrali 16.9.2015 in v jutranjem času začeli z obnovo ostrešja. Obnova je potekala dva dni v skladu z pridobljenim dovoljenjem Zavoda za spomeniško varstvo Novo mesto. Strokovna dela je izvajal mojster iz okolice Ljubljane, ostali pa so prizadevno pomagali, tako da je bila obnova ostrešja končana v dveh dneh. Izvajalce del je prvi dan prišel pozdravit tudi domači župan, ki je pohvalil delo in prizadevnost za urejanje stavb v vaškem jedru. Tudi domači župnik je prizadevnim delavcem pomagal pogasiti žejo s pijačo iz njegovega vinograda, nekateri posamezniki pa so prinesli pijačo za "likof" v četrtek zvečer. Za izvedbo celotnega "projekta", kot se taki akciji danes moderno reče, je bil zadolžen KORELC Jože, ki je organizacijo izvedel brezhibno. Vsem ki so sodelovali v projektu se v imenu društva zahvaljujem.