Logo MojaObčina.si

Šentrupert

JUTRI
27°C
15°C
SOB.
30°C
16°C

Kaj pa je bilo z evropskim denarjem narejeno zate, za tvoj kraj?

»Aktivnosti je veliko, vsekakor ne bi mogli brez domačinov, ki pomagajo, da muzej postaja prostor druženja, gostoljubja in izobraževanja,« je dejal v. d. direktor Dežele kozolcev Uroš Pikl, ko sta z županom Občine Šentrupert Rupertom Gole sinoči odprla razstavo z naslovom Kaj pa je bilo z evropskim denarjem narejeno zate, za tvoj kraj?. Pikl je predstavil razstavo in poudaril pestrost dogodkov, ki jih načrtujejo v letu 2015, med drugimi so to Poletna muzejska noč, praznovanje rojstnega dne muzeja junija, pripovedovali bodo Zgodbe pod kozolci, imeli zeliščarski dan, festival hude paprike, praznovali keltsko novo leto, martinovanje, postavljali razstave in urejali zbirke pod kozolci. Župan Gole je poudaril pomen širitve dobre prakse in da pridobljeno znanje delimo z drugimi. Kustodinja Alenka Lamovšek je v uvodu povedala: »Tudi to, kar je danes, bo enkrat dediščina. Le-te si ne morejo lastiti institucije, ampak je last vseh nas. Na vseh nas pa je, da jo bomo pravilno peljali.«

Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK) in Ministrstvo za kmetijsko, gozdarstvo in prehrano (MKGP) sta se odločila opozoriti na številne dobre zgodbe, ki so jih v Sloveniji ustvarili z evropskimi sredstvi. Izveden je bil natečaj »Kaj pa je bilo z evropskim denarjem narejeno zate, za tvoj kraj?«, v okviru katerega je splošna javnost predlagala projekte, ki so jim spremenili življenje oz. prispevali k izboljšanju kakovosti njihovega življenja oz. življenja skupnosti. Z žrebanjem so izbrali 26 projektov, ki so bili predstavljeni lani oktobra v okviru razstave na Kongresnem trgu v Ljubljani. Sedaj to razstavo gosti vse do konca marca tudi Dežela kozolcev.

 

Dežela kozolcev iz Šentruperta na Dolenjskem je prvi muzej kozolcev na prostem na svetu, ki jo je v dveh letih obiskalo že več kot 30.000 registriranih obiskovalcev iz 42 držav. V njej je 19 sušilnih naprav, od tega je 17 kozolcev, med katerimi so zastopani vsi tipi kozolcev v Sloveniji. Namen postavitve je prikaz celotnega razvoja kozolca in njegove pomembnosti v slovenskem prostoru. Pohvali se lahko z enim najstarejših ohranjenih dvojnih kozolcev pri nas in na svetu, katerega nastanek sega v leto 1795 – Lukatov toplar. Projekt pa ni pomemben le z vidika ohranjanja kulturne dediščine – pripomogel je tudi k večji prepoznavnosti Občine Šentrupert in k razvoju turizma v njej.

 

Fotografije: Franc Pepelnak – PEP

Všečkaj objavo


Oceni objavo


Oglejte si tudi