Spomladi več prostega časa preživimo v naravi, kjer na nas prežijo klopi, ki lahko prenašajo resne bolezni. Aktivni postanejo že zelo zgodaj spomladi, z dvigom temperature tal. Ob ustreznih pogojih pa lahko ostanejo dejavni vse do pozne jeseni. Običajno se zadržujejo pri tleh, v gozdni podrasti, grmovju, na robovih jas, ob rekah, močvirjih, v travi in na vrtu. Največ jih je do nadmorske višine 600 m, v višjih legah jih je manj. Ljudje in živali postanemo njihov gostitelj naključno, med tem, ko se gibamo na prostem. Klop nas zazna s svojimi čutili, zleze na naše telo in poišče primerno nežno mesto - lasišče, za ušesi, vrat, pazduha, roke, popek, dimlje, noge, kolena ali drugje. Na kožo se pritrdi tako, da svoj rilec porine globoko v kožo. Vboda običajno ne čutimo, zato je prisotnost klopa na koži pogosto spregledana. V kolikor je klop okužen, med sesanjem s slino v naše telo vnese povzročitelja bolezni in nam tako lahko trajno spremeni življenje.

Najpogostejši bolezni, ki jih v Sloveniji prenašajo klopi, sta lymska borelioza in klopni meningoencefalitis.

Več v priponkah.