V torek, 4. oktobra 2016, se je župan Občine Šempeter-Vrtojba Milan Turk skupaj z županom Občine Miren-Kostanjevica Mavricijem Humarjem in predstavniki Alpinov iz Canove v Italiji v Karlovcu na Hrvaškem udeležil slovesnega odprtja spomenika padlim vojakom 96. pehotnega polka iz Karlovca, ki so se v 1. svetovni vojni borili na Soški fronti in planoti Asiago. Spomenik, ki predstavlja na kraškem kamnu sedečega vojaka z materinim pismom v roki, je izdelal Davorin Marušič. Poleg je še spominska plošča na kamnu iz Asiaga, na kateri sta med drugim navedena verza Kosovelove pesmi »Bori« tako v slovenskem kot tudi v hrvaškem jeziku. Obe obeležji sta nastali v skupnem sodelovanju z  Občino Šempeter-Vrtojba, Občino Miren-Kostanjevica in Turističnim društvom I. Svit goriški Kras iz Lokvice.

Ob odprtju je župan Turk v nagovoru poudaril, da nobena vojna ne prinese nič dobrega ter da lahko le sodelovanje največ pripomore k miru. Slovesnost, ki so jo pripravili z namenom povezovanja, ohranjanja spomina na veliko vojno in krepitvi miru, se je po slavnostnih nagovorih nadaljevala s priložnostnim kulturnim programom, kjer je bilo moč med drugim slišati recitacijo Gregorčičeve pesmi Soči in slovensko narodno Oj, Doberdob, ki jo je zapel Karlovački pevski zbor.

96. pehotni polk iz Karlovca

Karlovški 96. pehotni polk, ki je štel med 3.000 in 4.000 mož, je na področje slovenskega Krasa, natančneje v Kostanjevico, prišel 15. julija 1915 in že čez nekaj dni je doživel ognjeni krst v bojih na Debeli griži. Te boje imenujejo tudi Pekel na Doberdobu ali Boj za Sveti Mihael. Za časa tretje, četrte in pete soške bitke so se pripadniki tega polka borili na kraškem bojišču, zlasti na področju Sel na Krasu, Korit na Krasu, v okolici Doberdoba in Tržiča. Od Cerja pa vse do Fajtega hriba so potekali hudi boji za časa sedme, osme in devete soške bitke. Na tem območju se je v tem času nahajal tudi 96. pehotni polk iz Karlovca, ki je branil položaje severno od Cerja, med reko Vipavo in Cerjem. Po umiku na Komenski kras so bataljone 96. pehotnega polka vključili v 55. pehotno brigado skupaj s slovenskimi vojaki celjskega 87. pehotnega polka. Zlasti v sedmi soški bitki, v okolici Lokvice in Nove vasi, je imel 96. polk izredno veliko število žrtev. Na položaje med Staro goro in Markovim hribom na Šempetrom pri Gorici prišle enote 96. pehotnega polka iz Karlovca konec novembra 1916. Na teh položajih so ostale od desete soške bitke (12. maj-8. junij 1917) do preboja pri Kobaridu (24. oktober-27. oktober 1917). Svoje junaštvo so pokazali zlasti s tem, da so svoje položaje obdržali do konca bojev ob Soči. Njih žrtve so bile samo v deseti soški bitki 1917 na tem območju ogromne: 800 ranjenih, 200 mrtvih in okrog 40 ujetih. Bili so tudi tisti, ki so v dvanajsti soški bitki prvi prišli v Gorico in ob 1 uri in 45 minut, 28. oktobra 1917 izobesili cesarsko zastavo na Goriškem gradu, darilo prebivalcev Črnič. Kljub umikanju in premeščanju vojske, so ostanki oziroma deli 96. pehotnega polka iz Karlovca ostali v Črničah še januarja in februarja 1918. Njihova naloga je bila straža pred bolniškimi barakami na poljanah.