V sredo, 18. septembra 2013, je v Coroninijevem dvorcu v Šempetru pri Gorici potekala novinarska konferenca standardnega projekta Tradomo na kateri je bil predstavljen izvleček prometne študije Javni avtobusni potniški prevoz na čezmejnem območju na Goriškem, ki je nastala v okviru omenjenega projekta. Na novinarski konferenci so sodelovali župan Občine Šempeter-Vrtojba, mag. Milan Turk, dr. Matej Gabrovec iz Geografskega inštituta Antona Melika iz Ljubljane, predstavnica vodilnega partnerja Mestne občine Koper, Ivana Štrkalj ter  predstavniki projektnih partnerjev ožjega goriškega območja Občine Šempeter-Vrtojba, Mestne občine Nova Gorica in Goriške pokrajine.

Predmet študije, ki sta jo pripravila Matej Gabrovec in Jani Kozina iz Geografskega instituta Antona Melika ZRC SAZU iz Ljubljane, je bila dopolnitev in optimiziranje obstoječih povezav ter obstoječe meddržavne avtobusne linije Nova Gorica – Gorica z vključevanjem območja Občine Šempeter-Vrtojba in predlog postavitve informativnih elektronskih tabel z implementacijo tehnologije za posredovanje podatkov za območje občin Nova Gorica in Šempeter-Vrtojba. Študija je tudi podala smernice in ukrepe za spodbujanje uporabe teh linij ter smernice za njihovo promocijo.

Stanje

V predhodno opravljeni analizi obstoječega omrežja in organizacije javnega potniškega prevoza je bilo ugotovljeno, da v Gorici obratuje 7 linij, od tega so 4 krožne, v Novi Gorici pa 3. Vse 3 imajo končno postajo v Šempetru pri Gorici, posamezne vožnje teh linij pa se nadaljujejo do Vrtojbe ali do mednarodnega mejnega prehoda v Vrtojbi. Poleg tega je javni promet na italijanski strani bolj pogost kot na slovenski strani in je za razliko od našega plačljiv.

Predlogi za dopolnitev in optimiziranje povezav

Avtorja v prometni študiji v okviru dopolnitev in optimiziranja obstoječih povezav ter obstoječe meddržavne avtobusne linije zato predlagata urejanje v 2 fazah. V prvi predlagata naslednje ukrepe: ureditev čezmejne prestopne točke pri novogoriški železniški postaji, podaljšanje italijanskih linij 3 in 5 do Šempetra pri Gorici ter povečanje frekvence in spremembo trase na mednarodni mestni liniji. Četrti možen ukrep je povezava Mirna z Novo Gorico mimo goriškega pokopališča.  V drugi fazi pa predlagata, da se italijanska linija št. 1 preko Trga Evrope nadaljuje na slovensko stran, kjer nadaljuje vožnjo po Erjavčevi ulici do Grčne in nato do Solkana. Taka povezava bi omogočila povezavo novogoriške železniške postaje s središčem Gorice in Nove Gorice, linija bi v smeri jugozahod – severovzhod povezala najgosteje naseljene predele obeh mest.

Smernice

Noben ukrep spodbujanja uporabe javnega prometa pa ne bo učinkovit, če javni promet ne bo kakovosten. Na prvem mestu je čas potovanja, ki ne sme biti bistveno daljši od osebnega prevoza, enako pomembna pa je tudi frekvenca. Ta bi morala biti v mestih vsaj 15 ali 20 minutna, drugod pa vsaj enourna in polurna v konicah. Številne študije namreč dokazujejo, da je frekvenca voženj pomembnejša od cene pri odločitvi za uporabo javnega potniškega prometa. Zato bi pri morebitni racionalizaciji mestnega prometa moralo biti zmanjšanje frekvenc skrajni ukrep. Bolj smiselni so ukrepi omejevanja osebnega prometa. Sprejemljiva bi bila tudi ponovna uvedba plačljivega mestnega prometa, vendar le ob hkratnih omejevalnih ukrepih osebnega prometa in hkratni izboljšavi kakovosti mestnega prometa, predvsem povečanju frekvenc.

Učinki spodbujanja javnega prometa bodo namreč učinkovitejši, če bodo povezani z omejitvijo osebnega prometa. Seveda pa omejevanje osebnega prometa ne sme biti samo sebi namen, ampak mora voditi k izboljšanju bivalnega okolja, to je k zmanjševanju onesnaženja ozračja, povečanju zelenih in peš površin in podobno.