Nova Gorica, 21. januar 2013 - V Mestni galeriji Nova Gorica in Obalnih galerijah Piran za jesensko razstavno obdobje pripravljajo retrospektivno razstavo primorskega umetnika Zmaga Posege (Postojna, 1959 – Nova Gorica, 2009). Predstavitev umetniškega opusa prezgodaj umrlega kiparja, znanega tudi kot avtorja številnih javnih spomenikov, sodi med temeljne naloge regionalnih ustanov, ki z obsežnimi preglednimi in retrospektivnimi razstavami vseskozi spremljajo in vrednotijo delovanje likovnih ustvarjalcev na Primorskem.

Pobuda za retrospektivno razstavo, pri kateri bosta sodelovali dve primorski ustanovi, je prišla s strani samega avtorja, ki je v zadnjih mesecih svojega življenja zbiral, selekcioniral in pripravljal likovno gradivo za katalog in razstavo. Ker nameravata galeriji ob razstavi izdati obsežen monografski katalog s seznamom umetnikovih del (male plastike, risbe, slike, javne skulpture …), sta objavili poziv, kjer naprošata vse za sodelovanje. Veseli bodo vsakršnih podatkov in informacij (fotografija dela s podatki: naslov, leto nastanka, material, mere) v zvezi z avtorjem in njegovimi deli. Podatke oz. informacije posredujte kustosinji razstave v Obalnih galerijah Piran, Majdi Božeglav Japelj, na e-naslov majda.bozeglavjapelj@ obalne-galerije.si.

Kdo je bil Zmago Posega

Akademski kipar Zmago Posega je bil docent za kiparstvo na oddelku za restavratorstvo Akademije za likovno umetnost in oblikovanje (ALUO) v Ljubljani. Leta 1982 je zaključil študij kiparstva na likovni akademiji in ob diplomi prejel študentsko Prešernovo nagrado, leta 1985 pa je zaključil kiparsko specialko na ALUO. Svoja kiparska dela je od leta 1980 predstavil na številnih samostojnih in skupinskih postavitvah po domovini in v tujini.

Z izkušnjo sodobnega časa je umetnik uporabljal tradicionalne kiparske materiale, kot so les, kamen, glina in bron. Najbolj pa je bil zavezan črnemu kraškemu apnencu, po katerem umetniki sicer redko posegajo, čeprav je pogosto posegal tudi po keramiki. Ob kipih so pogosto nastajale risbe in druge slikovne predloge za zamišljene kipe, čeprav je umetnik pogosto k materialu pristopal tudi popolnoma neposredno, brez skice. Posega ni nikdar težil k popolnoma abstraktni obliki, temveč je bilo človeško telo, še posebno pa struktura hrbta, vedno vznemirljiv motiv, ki ga je v različnih variacijah vključeval v kompleksnejše oblike.