Agencija RS za okolje (Arso) je zaradi pričakovanih obilnih padavin razglasila najvišjo stopnjo ogroženosti - rdeči alarm.

V ponedeljek, 5. novembra, je predvideno obsežno poplavljanje rek. Pričakuje se hiter porast rek, njihovih pritokov in tudi hiter odtok hudournikov. V večjem obsegu bodo poplavile naslednje reke: Vipava s pritoki, reke v Goriških Brdih, Reka, Soča s pritoki, reke v slovenski Istri ter Kolpa. Vipava s pritoki bo predvidoma poplavila ob celotnem toku. Pretok Vipave na vodomerni postaji v Mirnu lahko v ponedeljek dopoldan preseže 350 m3/s. V tem času lahko Soča v Solkanu doseže pretok 2000 m3/s. Predvideno je hitro naraščanje rek in zalednih pritokov.

Na Arsu ocenjujejo tudi, da je na širšem goriškem območju in v Vipavski dolini, kjer so se že pojavljali plazovi, zaradi velike namočenosti zemlje nasičenost tal 95- do 100-odstotna, kar pomeni, da tla ne zdržijo več dodatne količine vode. Zato je velika nevarnost dodatnih plazov in zdrsov tistih delov zemljin, kjer je že obstajala njihova nevarnost.

Kaj lahko sami storimo proti poplavam?

V zadnjih letih opažamo, da se vse pogosteje dogaja, da obstoječi kanali niso več sposobni odvesti vseh količin padavinskih vod, ki se ob nalivih pojavijo v kanalizacijskih ceveh. Vzrok za to je predvsem gradnja novih stanovanjskih hiš in blokov, cest, trgovskih središč z ogromnimi parkirišči, industrijskih in obrtnih con in ostalega naraščanja utrjenih površin, ki so slabo propustne. Ne pozabimo pri tem na strehe vseh naštetih objektov, ki so povsem nepropustne. Vedno manj je zelenih površin, skozi katere voda lahko ponikne, pa pomeni hitro odtekanje padavinske vode v kanalizacijo in posredno v vodotoke, kar povečuje možnost poplav.

Posledica vzrokov je, da se v kanalih pojavlja več vode, kot pa je bilo upoštevano ob projektiranju kanalov pred več desetletji. Zato na določenih mestih kanali niso več sposobni odvajati povečanih količin vode. Predvsem ob poletnih neurjih se zato lahko zgodi, da pride do poplavljanja kleti in nižje ležečih predelov. Najučinkovitejši ukrep proti tem pojavom bi bil, če bi nam uspelo zmanjšati delež meteornih vod v kanalizaciji.

Kako zaščiti objekt pred vdorom poplavne vode?

Material, ki ga potrebujete:

− OSB plošče, deske, vijaki itn.

− PVC folija

− širok močan lepilni trak

− vreče

Najhitrejša zaščita:

OSB ali druge plošče ali deske z vijaki privijte na zid, na vsako stran vrat ali oken. Morebitne odprtine med zidom in ploščami zatesnite s priročnim materialom (močan lepilni trak, tkanina, razrezana stara zračnica, silikon …).

Od pravilne postavitve vreč je odvisno, ali ste dovolj zatesnili svoje vhode, tako v garaže in vhodev hiše. Uporabljajte čim več lesa (»brione«, plošče za opaženje) in jih pritrdite pred vhode v garaže in pred vhodna vrata. Tako boste privarčevali z vrečami, pa tudi rezultat preprečitve vdora vode bo večji.

Poskrbite za svojo varnost in na tiste ki vam pomagajo!

IZKLOPITE elektriko v vseh kletnih in drugih prostorih, kjer predvidevate, da bo prišlo do vdora vode.

Preglejte in si zapomnite, kje so rešetke, da boste to znali povedati ob prihodu GASICEV. Opozoriti jih morate  tudi na morebitne že prej odprte jaške po objektu.

Bodite obzirni in upoštevajte delo GASILCEV, ki so vam priskočili na pomoč in jih ne obremenjujte z ostalimi stvarmi (nošenje zaboje ozimnic iz kleti ter ostalega v kleti). Za to, da bodo vaše stvari na varnem poskrbite prej.

Za vso pomoč, ki jo rabite (od črpanja vode do morebitne evakuacije), OBVEZNO kličete na DEŽURNI TELEFON ŠTABA 05 335 16 32, kjer se bodo intervencije razporejene po nujnosti.