Kot tradicionalno, tudi letos mlaji krasijo občino Šempeter-Vrtojbo. Večinoma so bili postavljeni na predvečer praznika dela. Za njihovo postavitev so zaslužni člani Turističnega društva Občine Šempeter-Vrtojba, obeh Krajevnih odborov, gasilci PGD Šempeter ter številni drugi posamezniki, ki so pri dvigovanju dreves priskočili na pomoč.

Mlaj je nad koreninami podrto drevo, ki je preneseno iz naravnega okolja na slavnostni prostor, kjer ga samostojno postavijo. Gorazd Makarovič piše, da je takšna oblika mlaja nastala proti koncu srednjega veka. Pomeni mlajev so bili v različnih časih in različnih družbenih okoljih različni. Vedno pa je bil namenjen slavnostni rabi, najprej zlasti osebni počastitvi in v cerkveni rabi obeležitvi praznika. Tisti, ki ga je postavil, je pokazal, da je gozdni lastnik. V drugi polovici 19. stoletja se je ta pravica razširila in postavljanje mlaja se je iz mesta selilo na podeželje, kjer so mlaji predstavljali lokalni, deželni in narodno reprezentativni pomen. Danes je postavljeni mlaj simbol praznika dela.

Mlaji so različni, vsem pa je skupno, da je že na daleč videti, da so umetno obdelani ali okrašeni. Kakšni so letošnji mlaji si lahko ogledate v fotogaleriji. Seveda so bili tudi izmerjeni z laserskim merilcem od tli do zastave (se pravi podaljška nad mlajem):

• na Trgu v Šempetru je visok 25,50 m,
• mlaj pri Rutinci (Joco) meri 21,50 m,
• mlaj v gornji Vrtojb pa je visok 20,30 m.