26. decembra smo lahko ponovno v Šempetru opazili kolednike. Otroci, ki so bili oblečeni v sv. tri kralje, zvezdo in zakladničarja, so obiskovali domove in ljudem dobre volje voščili blagoslovljene božične praznike ter s pesmijo - kolednico - klicali Božji blagoslov v novem letu.

 

Kaj je koledovanje

 

Koledovanje izvira iz rimskih časov, od tod tudi ime. Prvi dan v mesecu so Rimljani imenovali calandae. Še posebno imenitne so bile kalende ob začetku letaki, saj so označevale obhode ob prehodu starega v novo leto (Kalendae Januariae). Tega dne so rimski meščani  v hrupnih sprevodih hodili po mestu, peli in plesali. Krščanstvo je obrednim obhodom - koledovanju dalo novo vsebino: pričeli so oznanjati veselo novico, da se je rodil odrešenik sveta, Jezus Kristus.

 

Poseben pomen so imeli koledniki v kmečkem okolju. K hišam so prinašali blagoslov za letino ter zdravje in srečo ljudem in živini, zato so bili vedno in povsod dobrodošli in vredni plačila. Običaj je bil razširjen in prisoten po vsej Sloveniji vse do druge svetovne vojne. Z leti so nekdaj številni koledniki po naših vaseh in mestih postali redkost. V večini krajev so nazadnje koledovali le še otroci. Bogastvo koledniških pesmi in običajev pa še vedno priča o živosti koledovanja na Slovenskem. 

 

V Sloveniji se koledniški običaj na pobudo Misijonskega središča Slovenije poskuša znova oživeti. Misijonsko središče je organizirano akcijo pričelo v šolskem letu 1994/1995. V Šempetru pa je bil običaj obujen v lanskem letu. Akcija poteka v obliki koledovanja od božiča do praznika svetih treh kraljev, 6. januarja. Osnovni nalogi oznanjevanja Jezusovega rojstva je pridružen misijonski namen. Denar, ki ga otroci naberejo s koledovanjem, je namenjen projektom slovenskih misijonarjev. Vsem, ki ste se letos odzvali in odprli vrata svojih domov ter sprejeli kolednike iskrena hvala, vsem tistim pa, ki se niste odzvali velja povabilo za naslednje leto.