Pelinolistna žvrklja - ambrozija je severnoameriška rastlina, ki se že kakih 20 let zelo hitro širi tudi po Sloveniji. S svojimi neopaznimi cvetovi bi verjetno ostala skoraj prezrta, če njen cvetni prah, ki se v velikih količinah sprošča avgusta in septembra, ne bi povzročal alergij v obliki senenega nahoda ali celo astme.

Pelinolistna ambrozija (Ambrosia artemisiifolia L.) in druge sorodne neofitne vrste iz rodu Ambrosia, so edine škodljive rastline, za katere je v Sloveniji predpisano obvezno zatiranje, in sicer od na pričetka rastne dobe ambrozije. Na podlagi odredbe o ukrepih za zatiranje škodljivih rastlin iz rodu Ambrosia (Uradni list RS, 63/10) mora imetnik zemljišča, na katerem raste ta škodljiva rastlina, odstraniti škodljive rastline s koreninami vred ali odstraniti njihov nadzemni del na način, da se škodljiva rastlina v tej rastni dobi ne obraste več ter opraviti nadaljnja redna opazovanja zemljišč v rastni dobi do konca septembra. Ker se pri nas navzoča pelinolistna ambrozija po košnji hitro obrašča, je potrebno košnjo ali druge ukrepe zatiranja izvajati celo rastno dobo, da preprečimo širjenje z tvorbo novih semen.

Kako ambrozijo prepoznati?

Je enoletna rastlina, katere semena kalijo spomladi in je v začetku poletja že prepoznavna po nasprotno nameščenih dvakrat pernato deljenih listih. Nekoliko podobno obliko listov imajo tudi nekatere naše rastline, na primer gozdna potočarka, navadni pelin, rman, a nobena od teh nima na listnem vretenu redkih štrlečih nekaj milimetrov dolgih dlak, po katerih zlahka prepoznamo žvrkljo. Julija se na rastlini razvije prvo moško socvetje, ki ga sestavlja več spiralasto nameščenih kimastih koškov s samimi drobnimi moškimi cvetovi, iz katerih se iztresa pelod do zgodnje jeseni. Medtem se steblo žvrklje še razraste, na vrhu vsakega stranskega poganjka se razvijejo nova moška socvetja, kmalu zatem pa v zalistjih listov tudi neopazna ženska socvetja. Ta sicer niso tako nadležna, saj ženski cvetovi v njih ne tvorijo peloda, a seme, ki se tu razvije in v nadaljnjih mesecih vse do pozne zime postopno odpada z rastline, omogoča ambroziji preživetje in namnožitev. Semena so namreč zelo odporna, kaljivost ohranijo v prsti tudi več desetletij, na posamezni rastlini pa se jih lahko razvije na tisoče.

Imetniki zemljišč so torej dolžni poskrbeti, da pelinolistna ambrozija ne cveti in semeni. Prijave večjih površin, poraščenih z ambrozijo, za katere ni pravočasno izvedeno zatiranje, lahko oddate preko spletne prijave (potrebna predhodna registracija) ali pa na Fitosanitarno inšpekcijo Inšpektorata RS za kmetijstvo, gozdarstvo, hrano in okolje.

Zatiranje in preprečevanje širjenja Ambrozije

Škodljive rastline: http://www.fu.gov.si/si/storitve_in_ukrepi/skodljive_rastline/

Pelinolistna ambrozija: http://www.fu.gov.si/si/storitve_in_ukrepi/skodljive_rastline/ambrozija/

Strokovna poročila: http://www.fu.gov.si/si/storitve_in_ukrepi/skodljive_rastline/ambrozija/strokovna_priporocila/

Slikovno gradivo: http://www.fu.gov.si/si/storitve_in_ukrepi/skodljive_rastline/slikovno_gradivo/