Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK) je v ponedeljek, 15. decembra 2014, prejela sklep, s katerim Evropska komisija (EK) potrjuje Operativni program za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020. To pomeni, da bodo lahko resorna ministrstva že v prvem polletju leta 2015 objavila javne razpise, upravičenci pa kandidirali za sredstva.

Enoten Operativni program za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020 (v programskem obdobju 2007-2013 so bili trije), ki ga je SVRK 20. novembra 2014 v potrditev posredovala EK, je izvedbeni dokument, ki bo podlaga za črpanje 3,2 milijarde evrov razpoložljivih sredstev iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR), Evropskega socialnega sklada (ESS) in Kohezijskega sklada (KS) v obdobju 2014-2020.

Dokument, v katerem so opredeljene prednostna področja, v katera bo Slovenija vlagala sredstva v naslednjih sedmih letih, je skladen s Partnerskim sporazumom med Slovenijo in Evropsko komisijo za obdobje 2014-2020, sledi strategiji EU 2020 ter ustreza zahtevam posameznega sklada EU, tako da bo zagotovljena ekonomska, socialna in teritorialna kohezija.

Končno besedilo operativnega programa lahko najdete TUKAJ.

Ključni programski dokumenti Slovenije za izvajanje evropske kohezijske politike 2014-2020

Slovenija je v zadnjem letu pripravila tri ključne dokumente (Operativni program za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020, Strategijo pametne specializacije in Partnerski sporazum med Evropsko komisijo in Republiko Slovenijo), ki bodo podlaga za črpanje sredstev strukturnih in kohezijskega sklada in sicer za črpanje 3,2 milijarde evrov razpoložljivih sredstev iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR), Evropskega socialnega sklada (ESS) in Kohezijskega sklada (KS) v obdobju 2014-2020. Dokument, v katerem so opredeljene prednostne naložbe, v katere bo Slovenija vlagala sredstva v naslednjih sedmih letih, je skladen s Partnerskim sporazumom med Slovenijo in Evropsko komisijo za obdobje 2014-2020.

Sredstva bodo tako prednostno usmerjena v štiri ključna področja za gospodarsko rast ter ustvarjanje delovnih mest:

• raziskave in inovacije,
• informacijske in komunikacijske tehnologije,
• povečanje konkurenčnosti malih in srednje velikih podjetij,
• podpora za prehod na gospodarstvo z nizkimi emisijami ogljika.

Dokument vsebuje 11 tematskih ciljev, ki jih je opredelila Evropska komisija, znotraj katerih lahko države članice financirajo ukrepe evropske kohezijske politike in z njimi prispevajo k skupnemu doseganju ciljev Strategije EU 2020:

1. Krepitev raziskav, tehnološkega razvoja in inovacij;
2. Izboljšanje dostopa do informacijsko-komunikacijskih tehnologij ter povečanje njihove uporabe in kakovosti;
3. Povečanje konkurenčnosti malih in srednjih podjetij ter kmetijskega sektorja (za EKSRP) ter sektorja ribištva in akvakulture (za ESPR);
4. Podpora prehodu na nizkoogljično gospodarstvo v vseh sektorjih;
5. Spodbujanje prilagajanja podnebnim spremembam ter preprečevanja in obvladovanja tveganj;
6. Varstvo okolja in spodbujanje učinkovite rabe virov;
7. Spodbujanje trajnostnega prometa in odprava ozkih grl v ključnih omrežnih infrastrukturah;
8. Spodbujanje zaposlovanja in mobilnosti delovne sile;
9. Spodbujanje socialnega vključevanja in boja proti revščini;
10. Vlaganje v spretnosti, izobraževanje ter vseživljenjsko učenje;
11. Izboljšanje institucionalnih zmogljivosti in učinkovita javna uprava.

Na podlagi enotne EU metodologije bodo sredstva ESRR in ESS razdeljena med dve kohezijski regiji – Vzhodno in Zahodno. Za osnovno delitev med skladoma so bile upoštevane razlike v njuni razvitosti, potrebah in stanju na trgu dela ter napovedmi povečevanja stopnje tveganja revščine. Kohezijski regiji zahodna Slovenija bo tako namenjenih 40 odstotkov ESS sredstev in 60 odstotkov ESRR sredstev – skupno 847 milijonov evrov, kohezijski regiji vzhodna Slovenija pa 70 odstotkov ESRR sredstev in 30 odstotkov ESS sredstev – skupno 1,260 milijarde evrov. Obema skupaj bo na voljo še 1,055 milijarde evrov iz Kohezijskega sklada, ki pa se ne deli med regijama.

Vlaganja bodo prednostno usmerjena v podporo t.i. mehkim vsebinam in bodo zagotavljala ustrezno kombinacijo ukrepov, ki bo združevala investicije v človeške vire in njihovo aktivacijo, v mobilnost, raziskave, razvoj in inovacije ter v večjo energetsko in snovno učinkovitost. V obdobju 2014–2020 tako ne govorimo več o regijskih in/ali sektorskih projektih, temveč o celovitih in dobrih projektih, ki bodo prispevali k doseganju ciljev/rezultatov. Regijske projekte bo mogoče financirati v okviru opredeljenih vsebinskih prednostnih osi in na podlagi razdelitve na kohezijsko regijo vzhodna in zahodna Slovenija. Ker je obseg razpoložljivih finančnih sredstev v tej perspektivi manjši, bo treba na vseh področjih v največji možni meri uporabiti povratne vire financiranja.