Na tokratnem pohodU PD Rečica ob Savinji smo obiskali zahod Slovenije. Nad Solkanom smo se povzpeli na dva hribčka, ki se ponašata z bogato zgodovino in prelepimi razgledi na obe Gorici, Sabotin, Trnovski gozd, Kaninsko pogorje, Krn, Julijce, Črne hribe in prelepo smaragdno reko Sočo. Najprej nas je vodnica Katja vodila po razgledni poti na Škabrijel. Hrib je poimenovan po nadangelu sv. Gabrijelu, zavetniku prinašalcev vesti. Ta hrib so vojaki različnih narodnosti imenovali tudi Satanov hrib in Hrib smrti.

Na tem slovenskem braniku so našli poslednji dom številni vojaki s poreklom od Baltskega morja do Sicilije in verjetno je vsak ped zemlje prepojen s krvjo. Ko smo hodili po pobočjih hriba, smo si zelo težko predstavljali, da je tu potekala ena najbolj krvavih bitk na Soški fronti. Na nesmiselno morijo so nas opozarjale številne table in spomeniki. Nekoč gola in od bojev razrita pobočja so danes povsem poraščena z gozdom. Na vrhu je visok razgledni stolp. Razgled iz njega je bil veličasten, saj smo lahko občudovali morje in s snegom pokrite najvišje vrhove.

Po kratkem počitku smo nadaljevali mimo Velikega hriba do Prevale. Na Prevali je spomenik generalu Boroeviću, ki naj bi bil spomin in opomin. Kratek sprehod po glavni cesti in že smo zavili na pot po starih strelskih jarkih iz prve svetovne vojne. Po poti so nas spremljale velike in manjše kaverne. To so ohranjeni in deloma očiščeni avsto-ogrski obrambni položaji. Pred najdaljšim 260 m rovom smo si nadeli čelade in naglavne svetilke. Stropi so ponekod zelo nizki, pot je na nekaterih delih tudi spolzka zaradi vlažnosti. Med potjo smo videli tudi slepe rove, ki so nekoč služili kot spalnice ali kak drug prostor, kjer so se zadrževali vojaki in se vanje zatekli pred obstreljevanjem. Po sprehodih po rovih in še kratkem vzpenjanju po pobočju smo prišli na Frančiškov hrib, kjer je kip Frančiška Asiškega. Krasno in razgledno, na vse strani se je videlo.

Potem pa le še sprehod do bazilike Marije Svetogorske na Sveti gori. To je 682 m visoka vzpetina, poleg bazilike so na vrhu še frančiškanski samostan, romarski dom, dom Tau in Družinski center. Sveto goro imenujejo tudi Skalnica in ponuja prelepe razglede na vse najvišje slovenske vrhove, morje, Furlanijo Julijsko krajino, Črne hribe, Trnovski gozd itd. Seveda je največja znamenitost božjepotna bazilika, katero smo si tudi ogledali. Res je, to okolje se duhovno staplja z naravno lepoto ter že stoletja k sebi vabi človeka.

Po kratkem počitku pa spust po drugi poti do avtobusa na Prevali. Prekrasen pohod, poln zgodovine in znamenitosti, ki človeka kar prevzame.

Hvala vodnici Katji za vodenje in čudovito razlago zgodovinskih dejstev. Tudi vreme je služilo in lepšega dneva si težko zaželimo. Hvala vsem za udeležbo in čudovito družbo. Vabljeni na naš pohod tudi v aprilu.