Sicer pa ima kresovanje še drugačen pomen za Slovence. Kresovanje, kadarkoli se že izvaja, je predvsem izjemna kulturna dediščina, ki sega daleč nazaj, v poganske čase. To 'delovanje' ni bilo prekinjeno. Današnjih kresovanj torej ne izvajamo kot gledališč zgodovine ali na novo oživljenih obredij, ampak kot nadaljevanje davnih tradicij, seveda z vsemi spremembami in inovacijami. S pomladnimi ognji naj bi soncu pomagali, da bi se čim prej ogrelo in zasijalo s polno močjo.
Na Ravnah na Koroškem z okolico je kresovanje z manjšimi in lesketajočimi, žarečimi kresovi potekalo na bližnjih hribih in v vaških in krajevnih skupnostih. Tako so kresovali tudi na najvišjem vrhu Strojne, na Zelenbregu, Kotljah, Tolstem Vrhu in še marsikje.
Kresni večer pa je bil obeležen tudi s postavitvijo mlajev po okolici mesta. Vsa ta leta mlaje in kres postavljajo člani Prostovoljnega gasilskega društva Ravne.