Logo MojaObčina.si
DANES
18°C
4°C
JUTRI
22°C
5°C
Oceni objavo

Prvomajsko kresovanje

Na predvečer praznika dela zagorijo številni kresovi po vsej državi. Kurjenje kresov na večer pred prvim majem, mednarodnim praznikom dela, je že ustaljena slovenska tradicija. V Sloveniji smo sicer praznik dela začeli praznovati šele v 20. stoletju, kot državni praznik pa je bil uzakonjen leta 1948.

Sicer pa ima kresovanje še drugačen pomen za Slovence. Kresovanje, kadarkoli se že izvaja, je predvsem izjemna kulturna dediščina, ki sega daleč nazaj, v poganske čase. To 'delovanje' ni bilo prekinjeno. Današnjih kresovanj torej ne izvajamo kot gledališč zgodovine ali na novo oživljenih obredij, ampak kot nadaljevanje davnih tradicij, seveda z vsemi spremembami in inovacijami. S pomladnimi ognji naj bi soncu pomagali, da bi se čim prej ogrelo in zasijalo s polno močjo.

Na Ravnah na Koroškem z okolico je kresovanje z manjšimi in lesketajočimi, žarečimi kresovi potekalo na bližnjih hribih in v vaških in krajevnih skupnostih. Tako so kresovali tudi na najvišjem vrhu Strojne, na Zelenbregu, Kotljah, Tolstem Vrhu in še marsikje.

Kresni večer pa je bil obeležen tudi s postavitvijo mlajev po okolici mesta. Vsa ta leta mlaje in kres postavljajo člani Prostovoljnega gasilskega društva Ravne.

Oglejte si tudi