V torek, 24. 10. 2017, je kulturni dom v Kotljah pokal po šivih. Pisana množica Hotuljcev in Ravenčanov se je v okviru 20. Kuharjevih dnevov in ob 80-letnici prve uprizoritve igre Koroška kmečka ovset iz Mežiške doline udeležila predstavitve knjige o enem izmed Prežihovih pobov – Ivanu Kuharju. Knjigo sta napisala in uredila Bojana Verdinek in Mirko Osojnik, pri predstavitvi pa so sodelovali tudi pevci in pevke mešanega hotuljskega zbora in folklorna skupina ravenskega KD Prežihov Voranc, ki je izvirno predstavila in ponazorila odsev ljudskega izročila, ki ga je v svoji igri Koroška kmečka ovset iz Mežiške doline na čisto svoj način opisal Kuharjev Anzej. Predstavitve se je udeležil tudi ravenski župan dr. Tomaž Rožen, ki je Anzanovi hčerki Ani Kuhar – Rističevi izročil prvi izvod knjige s posvetilom.

Glede na to, da o Kuharjevem Anzeju, ki je bil tretji sin Marjete in Ivana Kuharja, staršev bolj znanih in vplivnih sinov: Voranca – pisatelja in politika, Alojza – duhovnika, urednika in diplomata in Avgusta – strokovnjaka za varstvo pri delu, dosedaj ni bilo veliko zapisanega, je bil izid knjige, ki ima 132 strani, kar svojevrstno presenečenje. Pri predstavitvi prvega dela knjige Ivan Kuhar – Prežihov Anza: Življenjska pot (1904-1944) je avtor Mirko Osojnik povedal, da večina podatkov v knjigi temelji na pripovedi najbližjih še živečih sorodnikov, na redkih zapisih o več ali manj bolj prezrtem bratu in na podatkih, ki nam jih ponujajo nekatera pisma bratov Kuhar. Omenil je tudi Ivanovo poroko leta 1930 z Merkačevo Lojzko z bližnjega Stražišča in izjemen način življenja zakoncev Kuhar, saj je mlada Lojzka ostala na posestvu svojih staršev na Stražišču pod Brinjevo goro. Tudi otroci so odraščali na domu stražiškega deda in babice, Anza pa je živel pri svojih starših na Prežihovi bajti in opravljal kmečka dela na obeh posestvih. Kljub temu je mlada družina živela v slogi in razumevanju. Začetek 2. svetovne vojne je povzročil, da se je Ivan Kuhar takoj postavil na pravo stran, žal pa je bil zaradi tega in zaradi dejstva, da je bil Vorančev brat, hitro na očeh okupatorja. Že leta 1941 ga je dravograjski Gestapo aretiral in dober mesec je prebil v zaporu V Begunjah. Bil je tudi že v celici smrti. Ker je moral skrbeti za ostarela starša, se ni mogel odločiti, da bi pobegnil na varno, zato ga je nemška policija prehitela in 26. junija zahrbtno umorila v bližnji globači pod Prežihovo bajto.

Bojana Verdinek je zbranim povedala nekaj zanimivosti o besedni zapuščini Kuharjevega Anzana. Najprej je v knjigi predstavila, kako Ivan Kuhar živi v spominu domačinov. Po teh, v domačem narečju zapisanih spominih sledi v knjigi faksimile enega od prepisov Koroške kmečke ovseti iz Mežiške doline, ki ga hrani Koroška odsrednja knjižnica. Ker je bil mestoma nepopoln, je te dele nadoknadila. V knjigi je nato objavljen seznam neknjižnih domačih in privzetih besed, stalnih besednih zvez in folklornih obrazcev iz prepisa te igre. Bojana Verdinek je nato spregovorila še o jezikovnih posebnostih objavljenega besedila in o šegi naših krajev, ki je našla  svoje mesto v Kuharjevi igri. V knjigi je objavljena tudi edina ohranjena fotografija igralske ekipe iz leta 1937, ko je bila igra prvič uprizorjena, več fotografij iz uprizoritve leta 1951 pa je prispeval Filip Merkač, ki jih je preslikal od lastnice Marice Kolar, ki je v tej igri sodelovala kot nevesta. V knjigi so objavljena tudi pričevanja domačinov o tem, kako se spomnijo te igre, knjiga pa se sklene z objavljenim Anzanovim člankom Kose svitle smo sklepali v Našem domu leta 1938, ki ga prav tako hrani Koroška osrednja knjižnica. Bojana Verdinek je v knjigo uvrstila še svoj pogled na to Kuharjevo besedilo, na koncu pa sta dodana še v Koroškem fužinarju objavljena članka Avgusta Kuharja Umor pri Prežihu in Bena Kotnika Kmečki praznik v Kotljah julija 1937.

Župan dr. Tomaž Rožen, ki je obenem tudi predsednik Prežihove ustanove, je obiskovalcem tega svečanega dogodka sporočil, da lahko na koncu prireditve dobijo zastonj vsak svoj izvod te zanimive knjige. V spomin na to srečanje jim ga podarja Prežihova ustanova.