Tomaž Furlan je leta 2005 začel izdelovati skulpture – stroje, ki jih je imenoval Wear (angl. obleka; nositi na sebi). Skulpture so mu v izhodišču služile le kot rekviziti in scenografija za video performanse. Z delom Wear IV pa se zgodi prelom in skulpture zaživijo kot samostojni objekti. Vendar še vedno ne želijo ostati le običajni mrtvi kipi v galeriji, temveč presegajo to svojo omejitev s tem, da jih obiskovalci lahko uporabljajo. Do sedaj jih je nastalo že 26 in od teh jih je v Galeriji Ravne razstavil pet. Skulpture sicer še vedno spremljajo posneti video performansi kot navodila za uporabo. Ker so skulpture Tomaža Furlana namenjene uporabi, je obiskovalec razstave postavljen v neobičajen položaj, saj ne le da se mora razstavljenih del dotikati, mora jih celo uporabljati.
Tomaž Furlan se je v zadnjih letih uveljavil kot eden vidnejših predstavnikov slovenskega novega kiparstva. V svojem delu raziskuje odnos med človekom in strojem, ravnotežje, ki se je v zadnjem času porušilo. Rezultat absurdnih dejanj, podprtih z mehanskimi, električnimi in elektronskimi vzvodi, je nekakšna himera, aparat, katerega edini namen obstoja je delovni proces, ki se ponavlja v neskončnost in je sam sebi namen. Na ta način se skulptura/aparat vzpostavi kot poetična metafora vsakdanjega proizvodnega procesa, ki je tako razgaljen prignan do absurda.
Umetnik je tokrat predstavil svoje delo in obiskovalce popeljal v skrivnostni svet svojih skulptur. Pogovorom z umetnikom, ki so ga gostili v Galeriji Ravne, je vodil kustos razstave Jernej Kožar.
Razstava Tomaža Furlana WEAR v Galeriji Ravne je bila le nadaljevanje predstavljanja slovenskega kiparstva, ki so ga začeli z razstavo Small but Dangers: Small, But, Dangers in nadaljevali z razstavami Nike Oblak & Primoža Novaka: And Now For Something Completely Different 4., Vesne Krebs: Narava realnosti, Borisa Beje: Dormitorij in z retrospektivno razstavo Andreja Grošlja: Iz umetnikovega ateljeja.
