Izberi drugo občino
Nazadnje izbrane občine

Poišči občino

Registracija
Napoved za petek, 27.04.2018

pretežno oblačno
Dopoldne bo pretežno oblačno, popoldne se bo delno zjasnilo. Večinoma jasno bo na Primorskem, burja bo čez dan oslabela. Najvišje dnevne temperature bodo od 16 do 20, na Primorskem do 24 °C.
9°C | 18°C
sobota, 26.04.2018
12°C | 18°C
nedelja, 28.04.2018
5°C | 25°C
ponedeljek, 29.04.2018
9°C | 25°C
torek, 30.04.2018
10°C | 21°C
Opozorila
Petek, 27.4.2018 ob 8h
Dodatnega opozorila ni.
9°C
18°C
pretežno oblačno
Nahajaš se tukaj: Novice Obvestila Dogodki

DANILO ANTON RANC ODLOČNO O NEPRAVILNOSTIH ......


DOGODKI

| |
11.12.2017      13:40
A A

DANILO ANTON RANC ODLOČNO O NEPRAVILNOSTIH POSLOVANJA DRUŽBE SLOVENSKI DRŽAVNI GOZDOVI D.O.O. V LETU 2016.



Deli:

Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano - 025. Redna seja, datum zasedanja 30.11.2017

DANILO ANTON RANC  ODLOČNO O NEPRAVILNOSTIH POSLOVANJA DRUŽBE SLOVENSKI DRŽAVNI GOZDOVI D.O.O. V LETU 2016.

 

 Povzetek:

"Poanta poslovnega modela, Slovenski državni gozdovi, ki smo ga pred sprejemom zakona pripravili medresorsko, je bil sklenjen krog, to pomeni, gozdovi, lesna pridelava, izdelki in to je bil tudi pogoj, da je šel ta zakon sploh v parlamentarno proceduro. Enostavno ugotavljam, da je ta medresorska delovna skupina, ki je ta projekt tudi kvalitetno pripravila bila izigrana in, da zdaj vidimo se zadeva odvija popolnoma drugače. V bistvu ponavljam, v roku tega enega leta ali pol leta, ni bilo na področju vzpostavljanja Centrov za zbiranje in predelave lesa storjeno praktično nič.                                .

Poročilo o poslovanju Družbe Slovenski državni gozdovi obravnava uresničevanje ciljev iz 7. člena opisno, pri tem pa izpušča ključne elemente gospodarjenja z gozdovi, in sicer to kar seveda jaz venomer zagovarjam, oblikovanje gozdno-lesne verige. Poročilo sledi praksi, ki je bila tolmačena tako, da pač zakon "nekako" omogoča vzpostavljanje gozdno-lesnih centrov. Seveda če vidiš zakon tako ali drugače. ampak če slediš neki praksi usmeritev države Slovenije in dolgoročni strateški usmeritvi, da moramo to naše naravno bogastvo pridelati doma, iz njega nekaj potegniti, seveda če imaš nek dober namen, vidiš zakon tako kot se tudi lahko bere. To pomeni, da se ne izgovarjaš na neke vsebine - lahko bi nekaj. Če ti zakon omogoča, seveda to tudi narediš. Tako bi rekel, da uprava pa verjetno tudi nadzorni svet ignorirata namen tega zakona.
Mi smo celo v zakonu eksplicitno zapisali, da je namenjen tej družbi nek ustanovni kapital in celo dali poroštvo države za 20 milijonov evrov za vzpostavljanje centrov za zbiranje in predelavo lesa. Razlagalci tega zakona, ki ga bi morali izvajati postavljajo neke svoje kriterije, namesto, da bi zakon izvajali, ga seveda tolmačijo po svoje in rezultat tega je seveda potem tudi politika nadzornega sveta, pa tudi  uprave. Poročilo se predvsem v nekem polnorečenju, ki ga verjetno ta zunanja firma, ki sestavlja poročilo zelo dobro obvlada, polno besed o trajnostnem, večnamenskem / nerazumljivo/… Gospodarjenju z gozdovi. Iz teksta pa ni moč razbrati kaj si v družbi pod tem predstavljajo. Navajajo čim večji asortiment in kakovost gozdno-lesnih asortimentov, če seveda to drži, naj se to tudi dokaže z strukturo poseka. Povprečna cena nekaj pomeni, pomembna je pa tudi struktura inklasiranih gozdno-lesnih asortimentov. Ne pa, da se navaja zgolj teritorialni obseg sečnje, pa iglavci pa listavci, tu se pa zgodba potem tudi konča. Ob finančnih preglednicah poslovanja za leto 16 bi morale biti priložene tudi preglednice povprečnih cen sečnje in spravila po območjih in struktura podanih gozdno-lesnih asortimentov po klasah. Potem v letu 16 je znano, da smo se soočili z velikim obsegom napadov podlubnika, to se sicer vidi iz strukture sečnje, nikjer pa ni razdeljeno kakšen je bil obseg sanitarne sečnje, kolikšen je delež odločb, ki so bile izvršene v roku in kakšen obseg je bil zamujen. Pričakovati bi tudi bilo, da se navede  tudi ukrepe, ki so bili sprejeti s strani pristojnih zaradi nepravočasne realizacije odločb za sanitarno sečnjo. Družba  gozdno-lesne asortimente prodaja na podlagi pravil, ki jih je na predlog družbe sprejela Vlada v vlogi skupščine. Znano je, da so bila pravila s 1. 7. bistveno spremenjena in se z novimi pravili odgovornost za doseganje prihodka prenaša na lastnika, ki sprejema pravila. V poročilo bi zato morali vključiti tudi analizo teh pravil, tako kot tudi analizo uspešnosti oddaje sečnje. Ves čas najbolj ponavljam, da družba v letu 16 na področju vzpostavljanja gozdno-lesne verige, to je cilj številka 2, praktično ni naredila nič.

Zato  postavljam  konkretno vprašanje. Bilo je namreč zaznati, da je zaradi nezmožnosti dogovora med člani poslovodstva in nadzornega sveta, ki so takrat bili v družbi in so imeli dobre namene vzpostavljati te centre, ni nadzorni svet omogočil obravnave teh zelo dobrih poslovnih idej in priložnosti. V bistvu je šlo za interes posameznih članov te začasne uprave, ki so preprečili,( kljub zahtevi člana nadzornega sveta), da bi na izredni seji to obravnavali tu je odgovor na tisto, zakaj se v tem pol leta ni nič naredilo, ni se želelo.
Kar se tič poglavja trajnostni razvoj, poročilo govori o kadrih in o varstvu pri delu, sklepamo lahko, da v družbi ne vedo kaj trajnostni razvoj pomeni. Samo za osvežitev, svetovna komisija za okolje in razvoj opredeljuje, trajnostni razvoj,kot  tisti, ki zadovoljuje trenutne potrebe, ne, da bi pri tem ogrožali delovanje potreb prihodnih generacij. Torej bi družba morala v ta del vključiti družbeno odgovornost in pa seveda znižanje ogljičnega odtisa  v obliki gozdno-lesne verige. No, jaz bi tako ocenil, da drži, da je družba bila vzpostavljena v zelo kratkem času, da je tu gospod Marenče odigral zelo dobro vlogo, ga tudi javno pohvalim, ampak on je imel neke ideje, ki nekaterim niso bile všeč in lahko se samo postavlja vprašanje, zakaj ni bilo to dovoljeno, čeprav so bile samo ideje realizirati zakon v praksi.

Seveda je malo projektov, ki dajo na kratek rok velike dobičke, ampak postavlja se mi pa vprašanje, kaj je to prikazovanje nekega dobička na osnovi razprave kolega Vebra, da bi lahko bil dobiček  itak še večji ?

Glavna poanta poslovnega modela, Slovenski državni gozdovi, ki smo ga pred sprejemom zakona pripravili medresorsko, je bil sklenjen krog, to pomeni, gozdovi, lesna pridelava, izdelki in to je bil tudi pogoj, da je šel ta zakon sploh v parlamentarno proceduro.

Naj zaključim, tako, da v bistvu ponavljam, v roku tega enega leta ali pol leta, ni bilo na področju vzpostavljanja Centrov za zbiranje in predelave lesa storjeno praktično nič .Prav tako se mi zdi nerazumljivo, zakaj ali nadzorni svet ali poslovodstvo ali kdo drug, te edinstvene priložnosti ni izkoristil. 20 milijonov evrov dokapitalizacije, 20 milijonov evrov poroštev, plus zdaj prištejmo zraven skoraj 10 milijonov evrov dobička, to gre za 30 milijonov evrov?  Zakaj ni toliko inovativnosti bilo pokazane v tem menedžmentu, da bi iz teh   milijonov  pa   vsaj  10 milijonov vložil v neke centre.                          .
Ambiciozna poslovna politika, bi z lahkoto vzpostavila vsaj en ali pa dva centra in verjamem, da bi ta dva centra zagotovila najmanj 200 dodatnih delovnih mest, realizacija družbe SIDG se bi povečala in tudi v tem poslovnem modelu je bilo predvideno, da se bo v prvem letu povečala za 35 milijonov evrov. To ni nič drugega kot izvajanje zakona v členih ena, sedem, devet in deset. Še več, celo Vlada je sprejela smernice, izhodišča za vzpostavljanje centrov za zbiranje in predelavo lesa. Na žalost se to v praksi ne realizira kljub virom, ki smo jih zagotovili, kljub idejam, priložnostim. Danes smo slišali tudi nekaj gozdarjev, tukaj kot gostov, ki so prikazali širši pogled na to verigo. Na žalost se zdaj konča v gozdu pri prodaji in sekanju lesa, ki ustvarja delovne invalide, dobiček in naše priložnosti pa grejo čez mejo. Glede tega sem zelo razočaran, ker sem tudi sam kot poslanec v pripravo tega zakona vložil ogromno energije. Pričakujem , da se bo ta zakon pričel izvajati. Bil je menedžment, ki je to želel, tu sedi gospod Marenče, vprašajmo se, mogoče je zato moral oditi. Tako, da jaz pravim, da nam ta projekt ni v ponos. Če bi pa ta denar ali tekoči dobiček vložili v neke centre za zbiranje in predelavo lesa bi to lahko bil uspešen projekt, ki bi generiral najmanj 300 delovnih mest ali vsaj 100 v tem enem letu."




0 (Bodi prvi!)
Oceni članek

Povezani članki
ŽELIŠ BITI TUDI V BODOČE NA TEKOČEM S TEM, KAR OBJAVI Občina Ravne na Koroškem? x
Naroči se na e-obveščanje in ostani v stiku z nami in ne zamudi več nobene pomembne novice ali dogodka!

100 % skrbno bomo varovali vašo zasebnost in odjavili se boste lahko kadarkoli!
Komentiraj novico

Za komentiranje morate biti prijavljeni. Še nimate uporabniškega imena in gesla? Registrirajte se!
Komentarji 0 komentarjev
Za ta prispevek še ni dodanih komentarjev. Bodi prvi!


Občina Ravne na Koroškem
Občina Ravne na Koroškem
GAČNIKOVA POT 5
Tel:(02) 821 60 00

Bodite prvi pri oddaji mnenja.