Letošnji november je bil že petnajsti mesec preprečevanja zasvojenosti – mesec, ki je namenjen povečanju ozaveščenosti javnosti na področju zasvojenosti, spodbujanju dialoga in odpiranju ter reševanju perečih vsebin na tem področju. Zasvojenost in z njo povezane posledice predstavljajo resen problem sodobne družbe, ki ima mnoge razsežnosti. Ni vezan le na zlorabo dovoljenih in nedovoljenih drog, pač pa tudi na druge oblike zasvojenosti, kot so igre na srečo, motnje hranjenja, zasvojenost z računalniki, z odnosi, delom ipd.

Zato aktivnosti za preprečevanje in zmanjševanje zasvojenosti niso usmerjene le na psihoaktivne snovi, temveč tudi na splošne ukrepe krepitve osebnostnih, socialnih in vedenjskih veščin, ki lahko vplivajo na zmanjševanje tveganj za razvoj različnih zasvojenosti in tveganih vedenj.

Na NIJZ OE Ravne smo letos zabeležili kar 57 preventivnih dogodkov, ki so se odvijali po celi Sloveniji, niso pa to vse aktivnosti, nedvomno jih je bilo še več. Osrednji dogodek meseca preprečevanja zasvojenosti je vsako leto tudi Nacionalna konferenca, ki tradicionalno poteka na Koroškem, že četrtič v Mladinskem kulturnem centru Slovenj Gradec.

Tokratni slogan mesec preprečevanja zasvojenosti je bil »Z novimi pristopi do novih generacij«, s katerim smo želeli izpostaviti, da je vsaka generacija svojstvena. Kaj je značilno za generacijo današnjih mladostnikov? Označena je tudi kot »igeneracija« oziroma "Z generacija". Obvladuje digitalno področje in je zato izrazito bolje obveščena od katerekoli doslej. Ker so »Z-ji« že od malih nog izpostavljeni ogromni količini podatkov, bodo o vsem, kar jih zanima ali jim buri domišljijo, zagotovo najprej povprašali splet, obrnili pa se bodo tudi na družbena omrežja. Če jih poslušamo in opazujemo, dobimo vtis, da smo vsi lahko vse. Vsi smo lahko zgodovinarji, kolumnisti, knjižni ali filmski kritiki, pevci, glasbeniki ... Tako "Z generacija" pred snovalce preventive postavlja nove izzive. Pa smo nanje pripravljeni?

Na ta in podobna vprašanja smo skušali odgovoriti na letošnji konferenci, ki se je je udeležilo 136 predstavnikov različnih strokovnih profilov iz različnih koncev Slovenije. Tako so bili z nami udeleženci iz šolstva, centrov za socialno delo, nevladnih organizacij, lokalnih akcijskih skupin, zavodov za prestajanje kazni zapora in drugi. Zaznali smo slabšo zastopanost policistov in humanitarnih organizacij, kar pripisujemo povečanemu obsegu dela obojih na mejnih prehodih.  

Glede na opravljeno evalvacijo dogodka, so bili udeleženci zelo zadovoljni z organizacijo in vsebino konference, ki jim bo koristila tako v poklicnem kot v zasebnem življenju. V prihodnje bi si predvsem želeli več predstavitev primerov preventivnega dela in slovenskih dobrih praks med šolarji, osipniki, v družinskem okolju in v lokalnih skupnostih, zanima jih tudi proces razvoja standardov kakovosti v Sloveniji in Evropi.