Kristina Kočan je pesnica, prevajalka in doktorica angleške in ameriške književnosti. Izdala je štiri pesniške zbirke. Njena prva pesniška zbirka Šara (2009) je bila nominirana za najboljši prvenec leta, za zadnjo zbirko Selišča (2021) je prejela Veronikino nagrado 2022 in bila nominirana za Jenkovo nagrado ter nagrado velenjica – čaša nesmrtnosti. Objavila je večmedijsko knjigo S|prehod in knjigo kratke proze Divjad. Njena poezija je prevedena v več kot deset tujih jezikov ter vključena v številne mednarodne pesniške antologije. V svojem prevajalskem delu se pretežno osredotoča na ameriške avtorje (med drugim je prevedla izbrane pesmi Carolyn Forché Kamnolom duš, antologijo sodobne kratke proze severnoameriških Indijancev Po toku navzgor, izbrane pesmi Audre Lorde Postaje, antologijo afriško-ameriške poezije Govoreči boben). Je docentka na Oddelku za prevodoslovje na Univerzi v Mariboru.

V Koroški osrednji knjižnici dr. Franca Sušnika je na prireditvi, ki jo je vodila in usmerjala novinarka Petra Lesjak Tušek, Kristina Kočan spregovorila o svojem delu in življenjski poti. Letošnja nagrajenka Veronikine nagrade je med drugim omenila, da je ''Poezija kot prostor, kjer so besede svete in na varnem.'' Vesela je tudi, da lahko ustvarja tukaj na Koroškem, predvsem v Mežici, od koder je bila njena mama in kjer živijo njeni sorodniki. ''Za pesnika pomeni veliko, da je okronan z nagrado, kot je Veronika,'' je še omenila in dodala ''da bralstvo vzame zbirko za svojo''. In tudi na ta prijeten decembrski večer so se tkale lepe besede in misli, sploh ob prebiranju pesmi, ki jih je zbranim v Grajski časopisni kavarni Eleonora  brala z nežno mehkobo glasu Kristina.

Ravne smo mesto jazza in kot zanimivost naj izdamo, da se Kristina vrača na Ravne in bo brala svojo poezijo ob spremljavi zvokov jazza.