Zadnji četrtek v novembru smo v božično-novoletnih delavnicah zopet čisto vsi – od navihanih šestletnikov pa do najstniško zrelih devetošolcev – zavihali rokave in vso domišljijo ter energijo usmerili v nastajanje izdelkov, ki smo jih na ogled postavili v torek, 2. decembra, na našem tradicionalnem bazarju.

Papir, juta, stekleni kozarčki in stekleničke, vosek, različne mase za oblikovanje, bleščice, perlice, pentljice, pisani trakovi in vrvice, bleščeči prah, dišeči pesek, koščki pomaranč, orehi, nageljnove žbice, barve, … Mladi umetniki so ves dopoldan premišljeno in spretno rezali, topili, vezali, vezli, šivali, barvali, lepili in krasili. In kar je nastalo, je bilo vnovič prava paša za oči. Na stojnicah, mimo katerih so se sprehodili številni obiskovalci, smo lahko našli voščilnice za naše najdražje, bleščeče in sijoče novoletne okraske, poredne male škratke, snežene kepice in okrašene smrečice za lepši dan, svečnike vseh vrst, zasnežene vazice, prtičke s pridihom tradicije, v darilne vrečice ujeto dišečo sivko s šolskega vrta, pujske za srečo in šibe za velike in male poredneže. Mizice smo obložili s srčnostjo, igrivostjo in ustvarjalnostjo. Še lepši kot vse videno, pa je bil naš namen. Našemu drugošolcu Galu smo se namenili pomagati, da bomo lahko še dolgo uživali v njegovi igrivosti in veselju. Gal-NalNovački  se je rodil s hudo napako na srcu. Doslej je bil na srčku operiran kar trikrat, zdaj ga čaka nova operacija, zamenjati mu morajo zaklopko, ki že dalj časa popušča. Ker kirurg, ki ga je operiral že trikrat, posegov v Sloveniji ne opravlja več, bo moral Gal-Nal v Izrael. S tem pa so povezani visoki stroški. Zato smo se odločili sredstva, zbrana na našem božično-novoletnem bazarju, nameniti izključno za pomoč Galu.

Veseli smo bili, da so naši obiskovalci to sprejeli in ponujene izdelke skorajda razgrabili, pa tudi če niso nič izbrali, so prispevali po svojih zmožnostih. Da bo življenje Gala in njegove družine v prihodnosti bolj kot s strahom in bolečino prežeto z veseljem in srečo.

V hladnem večeru sta nas prijetno grela praznični čaj in misel, da smo Ljudje. Da čutimo nemoč in nesrečo drugih in smo jim pripravljeni po svojih najboljših močeh pomagati. Za konec pa še misel gospoda Antona Trstenjaka, ki največ pove o smislu dobrote: »Dobrota je naš notranji glasnik in svetovalec. Kolikor poslušamo njen nasvet, toliko imamo notranjega miru in sreče."

Jasmina Pečovnik