Ne glede na praznik sem vseeno predavala preko aplikacije Zoom o babilonsko-asirski književnosti in egipčanski literaturi, medtem, ko sem nehote razmišljala o znankah v srednjih letih, ki se po določenih seansah iskanja svojega bistva hkrati z uživanjem določenih tropskih drog nenadoma prelevijo v inačico ali reinkarnacijo Kleopatre ali pa v določene indijske boginje ljubezni...Izgleda ,da je to dokaj pogost sociološki pojav krize žensk v srednjih letih. No,pa osebne interpretacije na stran,zame je kadar se lahko posvetim literaturi vedno praznik. 

Starodavni zapisi 

Starodavni zapisi izvirajo iz sumerske regije. Fascinantno pri Sumercih je to, da so veljali za ljudstvo neznanega izvora. To visokoraslo in postavno ljudstvo naj bi po zgodovinskih trditvah živelo približno leta 3000 pr. n. št ter bi se preko epskega pesništva izključno ubadalo z verskim čaščenjem herojev, bogov in polbogov, ter vprašanjem posmrtnega življenja, katerih priča so jih zapiski na glinenih ploščicah. Prvi avtor svetovne literature je duhovnica mesta Ur na jugu Mezopotamije, ki je častila boginjo Inanni. Inanni je veljala za boginjo noči; plod združitve boga lune in boginje dame lune. Sama pa je bila boginja ljubezni in vojne, kateri je pomagal Gilgameš, s tem , da je odganjal njene sovražnike in ji zgradil leseni prestol. Babilonsko-asirska književnost premore v slovenskem prevodu samo ep o Gilgamešu kar se časa takratnega ustvarjanja tiče. Seveda pa so Sumerci kot divje ljudstvo pisali tudi o ljubezni predvsem med kralji, ne samo o verskem čaščenju v templjih, ki je potekalo vedno ob glasbeni spremljavi. Najbolj znana ljubezenska pesem je kultna lirična  Pesem za kralja Šu-sina (ok. leta 2030 pr. n. št.).Glavni motiv takratne literature pa je bil že za tistega časa večno človeško iskanje nesmrtnosti. Očitno je glede na analizo tekstov in zakonikov kot je Hamurabijev zakonik ,da je bila mezopotamska civilizacija cvetoča kajti ni imela revežev,niti beračev, navkljub kraljevski vladavini. Popoln vrh in razcvet pisanja je to ljudstvo doživelo v času zgoraj omenjenega kralja Hamurabija.

Egipčanski zapisi 

Književnost se je iz Sumerije preselila v Egipt,kjer je vladalo neke vrste za današnjo civilizacijo sodeč plodno blagostanje in ne samo zaradi skrivnostnih piramid in žita. Ženske so bile dokaj enakopravne moškim in glede na mitologijo je izvor Egipta nastal od izliva v reko velike ejakulacije - plod masturbacije enega izmed moških božanstev. Poleg incesta velja omeniti kot zanimivost spekter akrobatskih praktično fiziološko za današnje čase neizvedljivih spolnih položajev,ki so zapisani na piramidah. Prav tako je sila bizarno,da je bila smrt čaščena kot neke vrste veseli praznik,kjer je čudni Anubis tehtal človeška srca in preverjal verodostojnost izjav umrlih pred Ozirisovim sodiščem,kjer se je moral zagovarjati mrtvec in odgovarjati na vprašanja 42-tih božanstev sodnega zbora. Proces se je končal z omenjenim tehtanjem srca in od Anubisa je bilo odvisno kakšno bo pokojnikovo posmrtno življenje. O tem ter o pomembnosti zvitkov papirusa za onostranstvo priča magična Egipčanska knjiga mrtvih (Pert em hru - Prebujanje v svetlobo, Vstajanje v dan, Vstopanje v resnično življenje) , ki je nastala približno v 3. tisočletju pr. n. št. 

Himna sončnemu božanstvu (napisal naj bi jo bil Amenofis IV.) je lirska hvalnica vsemogočnemu Atonu, ki hvali hkrati tudi naravo in samega sebe.

Povsem čudovito pa je, da so poleg vladarjev pisali tudi sužnji. Pesem nosačev žita je prva socialna pesem v zgodovini izpod rok nizkega razrednega sloja,do česar ni prišlo pri Rimljanih in Grkih. 

V kolikor bi bila primorana v osebna knjižna priporočila o Egiptu, se mi zdi zelo ilustrativno branje legendarne knjige o faraonskem vajencu Egipčanu Sinuhe, ki ga je mojstrsko opisal Mika Waltari. 
 

Pravijo, da se zgodovina in literatura nenehno ponavljata. V upanju, da bomo živeli v sedanjosti in da bo v prihodnosti, čim manj zgodovinskih grozot, vas vabim naslednjo soboto ob 19. uri na spletno predavanje o tarožidivski,arabski,perzijski,indijski, kitajski in japonski literaturi, hkrati z obrobnimi književnostmi, kot so: hetitska, turška, tibetanska in korejska. 

Vabljeni na srečanje:

https://us02web.zoom.us/j/85492357440

Reference

Mark, J. J. (2009, 2. september). Literatura Vzeto iz ancient.eu/literature.

Bistvene humanistike. (2018). Ancient Literature. Vzeto iz essential-humanities.net.

Lombardi, E. (2017, 5. december). Kakšna je razlika med klasično in klasično literaturo? Vzeto iz thoughtco.com.

4.Skrivnosti v kamnu. (s / f). Stara egipčanska literatura. Vzeto iz skrivnosti v kamen.

Nina Kosmač – pisatelj in mentor ( Lur)