22. 9. 2016 so v Čebelarskem muzeju v Radovljici - kustosinja mag. Tita Porenta - pripravili okroglo mizo na temo Kulturna dediščina v čebelarstvu. Pogovor je vodila direktorica MRO Verena Štekar-Vidic.

Delo s področja čebelarstva so predstavili povabljeni iz različnih ustanov. 

Po zaključeni predstavitvi smo spregovorili tudi obiskovalci. Sama sem poudarila, da je neposredno zaslužne za delo na področju kulturne dediščine v čebelarstvu treba imenovati in jih povabiti k sodelovanju. Velikokrat se namreč zgodi, da delo in ideje posameznikov prevzamejo drugi, tudi ustanove. Dobila sem zagotovilo, da bodo vse odobrene pobude, ki sva jih napisala Anja Bunderla in Brane Kozinc vpisane v Register nesnovne kulturne dediščine zelo kmalu, vsekakor pred Svetovnim dnevom čebel. Obljubljeno je bilo tudi sodelovanje Slovenskega etnografskega muzeja in Ministrstva za kulturo s pobudnikoma. V Register bodo vpisani: Prevozno čebelarstvo - tradicionalno slovensko čebelarjenje, Poslikavanje panjskih končnic, Lectarstvo in še četrta pobuda, ki je še v obravnavi - več o njej naslednji mesec. 

Brane Kozinc, ki je muzeju daroval čebelarske predmete starega očeta, vzrejevalca matic kranjskih sivk Franca Vovka, nas je v svojem pismu spomnil na čebelarje in čebelarke, ki so zaslužni za to, da je kranjska čebela osvojila svet in da bi se njihovo delo obeležilo v Čebelarskem muzeju. Vsekakor si Anton Janša zasluži spominsko sobo. Pričakuje tudi sodelovanje in upoštevanje predlogov čebelarjev, ko gre za Čebelarski muzej, saj brez čebelarjev ne bi bilo muzeja.

Čebelar Janez Hočevar je razložil, kaj vse obsega nesnovna kulturna dediščina v čebelarstvu in kako se sistemsko opredeljuje. V to spada tudi izjemno bogato slovensko čebelarsko izrazje. G. Hočevar je med drugim soavtor Čebelarskega terminološkega slovarja.

Arhitekt prof. dr. Borut Juvanec je predstavil posebnost slovenskega čebelnjaka, ki bi moral biti sistematično v svojih različicah predstavljen v Čebelarskem muzeju. Prof. dr. Juvanec je tudi avtor knjige Slovenski čebelnjak.

Okrogla miza je bila dobrodošla za izmenjavo znanj. Če želimo strokovno predstaviti kulturno dediščino čebelarstva, morajo pristojne ustanove k sodelovanju povabiti osebe, ki so že nekaj naredile na svojem področju, saj se kulturna dediščina v nepravih rokah velikokrat izkrivlja. Čebelarskemu muzeju hvala za možnost predstavitve mnenj.